Rodil se je očetu Vladimirju, delavcu in kmetu, in materi Mariji Černic, gospodinji. Oče, vdovec s tremi otroki, se je vnovič poročil in v drugem zakonu se je rodil Negovan. Družina je živela v Biljah na domačiji v Marogovniku. Osnovno šolo je obiskoval v Biljah, nato 4 leta v Mirnu, kjer je poučeval slikar Silvester Komel, ki je Nemca tudi usmerjal. Šolanje je nadaljeval na Šoli za oblikovanje v Ljubljani (1963–1967), kjer se je pod vodstvom učitelja Staneta Keržiča veliko posvečal portretiranju. Od leta 1967 je študiral kiparstvo na Akademiji za likovno umetnost (ALU) pri profesorjih Dragu Tršarju in Borisu Kalinu, diplomiral pa je leta 1976 pri profesorju Slavku Tihcu. Bil je prvi akademsko izobražen kipar povojne generacije na Goriškem. Pri 33-ih letih se je odločil za poklic svobodnega umetnika, uredil si je atelje v Biljah. Pred tem je poučeval aranžerstvo na šolskem centru za blagovni promet v Novi Gorici, nato še likovno vzgojo na gimnaziji v Novi Gorici. Poleg pedagoškega dela je veliko ur posvetil delu z mladino – osnovnošolske otroke je pripravljal za vpis na srednjo šolo za oblikovanje, dijake pa na sprejemne izpite na ALU. Leta 1977 se je poročil z umetnostno zgodovinarko Nelido Silič – rodila sta se jima sinova Primož in Matjaž. Nemec je bil uspešen že kot študent: v 2. letniku študija je prejel Prešernovo študentsko nagrado za delo »Avtoportret«, izdelal je figuralno kompozicijo v kamnu za spomenik prijateljstva in sodelovanja med NOB v Blaževcih ob Kolpi (1969). V 4. letniku je zmagal na javnem natečaju in izdelal zvezno štafetno palico (štafetno palico je izdelal še leta 1983). Za diplomsko nalogo je izdelal spomenik padlim borcem v narodnoosvobodilnem boju na Gradišču nad Prvačino. Ustvarjal je tudi med služenjem vojaškega roka (1974) – v Sarajevu je naredil več figuralnih skulptur v lesu, v Beogradu pa monumentalno skulpturo v železu (varjeno železo).
Izdelal je številne doprsne portrete (spomenike) pomembnih osebnosti (med drugim tudi za Alejo zaslužnih mož v Novi Gorici v sodelovanju s Klubom starih goriških študentov), javne spomenike, reliefe, klesal je skulpture v carrarskem marmorju. Ukvarjal se je tudi z grafičnim in industrijskim oblikovanjem: izdeloval je celostne grafične podobe, vabila, značke, plakete, kuverte, priznanja, risal je osnutke in izdeloval makete za nagrobnike … (npr. za Kogojeve dneve je izdelal emblem kot zaščitni znak festivala, plakat, vabilo; likovno je opremil knjigo Nelide Nemec: Povojni javni spomeniki na Primorskem). Sodeloval je s tovarno pohištva IZTOK Miren in oblikoval pohištvene elemente za spalnico »Prebujanje«.
Prvo samostojno razstavo je pripravil v Galeriji Meblo v Novi Gorici leta 1972 skupaj s slikarjem Lucijanom Bratušem. Sicer pa je veliko razstavljal po Sloveniji in zamejstvu, tudi v Beogradu in Splitu. Sodeloval je na številnih skupinskih razstavah, bienalih, simpozijih. Leta 1986 je Andrej Mikuž napisal diplomsko delo o Nemčevem delu, njegovo ustvarjalnost so predstavili tudi učenci zgodovinskega krožka OŠ Milojke Štrukelj v Novi Gorici z raziskovalno nalogo Ustvarjalne osebnosti 20. stoletja v našem okolišu (1987).
Bil je član Društva slovenskih likovnih umetnikov, predsednik Društva likovnih umetnikov Severne Primorske. Leta 1984 je prejel Bevkovo nagrado.
Junija leta 1987 se je ponesrečil na Kekcu nad Novo Gorico in avgusta umrl. V ateljeju v Biljah je ostala nedokončana figura bika v glini, ki naj bi stal v Kromberku v parku družbe MIP. Po njegovi smrti je bilo organiziranih veliko razstav (1989. so v njegovi kiparski delavnici odprli stalno postavitev njegovih del, retrospektivna razstava na gradu Kromberk, razstava v trdnjavi Kluže pri Bovcu …). Zlasti ob 10. in 20. obletnici smrti so potekale tudi spominske prireditve. Deluje tudi KUD Negovan Nemec, ki organizira literarne, glasbene, likovne in druge prireditve v kiparjevem ateljeju. O Negovanu Nemcu je bil posnet dokumentarni film.
Dela (izbor):
DOPRSNI PORTRETI (SPOMENIKI) POMEMBNIH OSEBNOSTI:
Rado Simoniti (Nova Gorica, 1987)
portreti Rudija Greifa, Mileta Špacapana, Jožeta Lemuta (1986)
Marko Redelonghi, narodni heroj (Staro selo, 1985)
Karel Levičnik (Postojna, 1985)
Milko Kos, zgodovinar
Peter Butkovič – Domen (Sovodnje v Italiji, 1982)
Ivan Sulič – Car, narodni heroj (Bilje, 1981)
dr. Josip Vilfan, politik (1979)
Mario Pregelj – Darko, prvoborec (1979)
Ivan Trinko – Zamejski, buditelj Beneških Slovencev (1979; spomenik je bil postavljen v Novi Gorici in v Čedadu v Italji)
Lojze Bratuž, glasbenik (1978)
Alojz Gradnik, pesnik (1978)
Drago Bajec, pesnik (1978)
dr. Anton Gregorčič, politik in javni delavec (1976)
Simon Rutar, zgodovinar (1976)
doprsni portret Tita (1975)
portret v kamnu Alojza Furlana (Mali Dol na Krasu, 1975)
JAVNI SPOMENIKI:
spomenik padlim (Kromberk, 1986)
spomenik diverzantom (Šempeter pri Novi Gorici, 1985)
ležeča figura kot spomenik padlim NOB v Čepovanu (1985)
spomenik primorskim gradbincem v Renčah (1978)
spomenik NOB na Žagi (1978)
spomenik padlim v NOB v Podgori pri Gorici (Piemonte) v Italiji
RELIEFI:
relief, ki simbolizira napad na Belvedere pri Vidmu (Italija) (1985);
skulptura iz varjenega železa – relief je bil postavljen v prostorih Soških elektrarn v Novi Gorici (1983);
bronast relief z upodobitvijo kurirčka kot dopolnitev na obnovljenem spomeniku padlih v NOB v Grgarju;
relief Trnje za spomenik NOB (1980);
relief iz kraškega kamna kot spomin na Borisa Kalina (1980, vzidan na Kalinovi rojstni hiši v Solkanu);
relief za poslovno stavbo LB TB Nova Gorica (1977)
- MMC RTV Slovenija: N. Ar.: Kamnu je vdahnil življenje (Dokumentarni portret Negovana Nemca) / citirano 22. 01. 2013.
- Mestna galerija Nova Gorica: Koren Božicek, M.: Negovan Nemec pregledna razstava / citirano 22. 01. 2013.
- Planet Siol.net: Reja, B.: Spomin ocetom: Negovan Nemec / citirano 21. 01. 2013
Negovan Nemec: 20 let pozneje. Nova Gorica: Mestna galerija, 2007.
Nemec, N. Živeti z njim. Bilje: Galerija Nemec, 1997.
Negovan Nemec deset let pozneje: retrospektiva: 1947–1987. Nova Gorica: Goriški muzej, 1997.
Enciklopedija Slovenije: Knjiga 7. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1993, str. 352.
Negovan Nemec. Ljubljana: Znanstveni inštitut Filozofske fakultete; Nova Gorica: Goriški muzej; Bilje: Galerija Nemec, 1991.
Vuk, M. In memoriam Negovan Nemec. Koledar Goriške Mohorjeve družbe, 1988, 158–159.
Šumi, N. et al. Negovan Nemec, kipar. Primorska srečanja, 1987, št. 87, str. 550–559.
Primorski slovenski biografski leksikon: 2. knjiga: 10. snopič. Gorica: Goriška Mohorjeva družba, 1984, str. 503–504.
Negovan Nemec. Nova Gorica: ZKO Nova Gorica, Pilonova galerija Ajdovščina in Obalne galerije Piran, 1981.