MUŠIČ, Alojz

Rojen je bil v Kandiji pri Novem mestu, v stari nekoč furmansko gostinski hiši ob tedanji glavni cesti, ki je iz Kandije vodila proti Grmu in naprej čez Gorjance v Belo krajino. Njegov oče Alojz Mušič (umrl 1928), po poklicu višji davčni upravitelj, je bil iz Senožeč, kjer so imeli doma mesnico in gostilno, mati Rozalija Zalka Clarici je bila do poroke učiteljica, rojena pa je bila na gradu Zalog pri Novem mestu, kjer je bil njen oče najemnik. Alojz Mušič je bil mlajši brat polkovnika Jurija Mušiča in zdravnika Draga Mušiča ter starejši brat arhitekta Marjana Mušiča in farmacevtke Marte Mušič, por. Slapar.

Od leta 1911 je v rodnem kraju obiskoval gimnazijo. Zaradi maščevanja nemškega sošolca je bil leta 1916 v duhu nacionalnih napetosti pri ljubljanskem deželnem vojaškem sodišču obsojen na štiri tedne lažjega zapora in izključen iz novomeške gimnazije. V Novem mestu je nato leta 1918 končal šesti razred gimnazije, potem pa si je za svoje poklicno delovanje izbral gozdarsko stroko. Januarja 1921 je pričel obiskovati srednjo gozdarsko šolo v Sarajevu, ki jo je zaključil leta 1922. Upokojil se je kot višji gozdarski tehnik. S članki in razpravami iz gozdarstva in kmetijstva je sodeloval v Kmetovalcu, Gozdarskem vestniku, Šumarskem listu idr.

Alojz Mušič sodi med prve levičarsko usmerjene dijake novomeške gimnazije. Takoj po koncu prve svetovne vojne je v Novem mestu skupaj s sošolcem Erminom Teplyjem  organiziral in ustanovil dijaško društvo Prosveta. Postal je prvi predsednik te organizacije, v katero so se včlanili napredni višji gimnazijci, dovzetni za preporod družbe v naprednem duhu. Prostore in lastno knjižnico so imeli v Narodnem domu, ko so šolske oblasti delovanje Prosvete prepovedale, pa so delovali ilegalno. Ves čas je deloval proti fašizmu, kasneje se je pridružil še delavsko kmečkemu gibanju in bil dejaven tudi na dolenjskem in belokranjskem podeželju. Odločno levičarsko usmeritev in protifašistično delovanje je v Novem mestu tudi v novih družbenih razmerah utrjeval vse do leta 1926. Dogodke iz tega obdobja je podrobno opisal v spominih, ki jih v tipkopisu z naslovom Med ideali in silo: Prvih 25 osveščenih let danes hrani Knjižnica Mirana Jarca Novo mesto.