MIHELČIČ, Pavel

R. 8. nov. 1937 v Novem mestu. Študiral je na Akademiji za glasbo v Ljubljani in l. 1963 diplomiral iz kompozicije pri prof. Marjanu Kozini. L. 1967 je magistriral na Akademiji za glasbo pri prof. Matiji Bravničarju. V letih 1963-1982 je deloval kot profesor na Srednji glasbeni in baletni šoli v Ljubljani, bil je vodja študentskega Zabavnega zbora (1960-1965) in dirigent zbora Glasbene matice (1969-1971). Ukvarjal se je tudi z glasbeno kritiko, esejistiko in publicistiko, svoje prispevke je objavljal v študentskem časopisu Tribuna (1958-1967), Mladini (1963-1970) in Delu (od 1970). Bil je tudi glasbeni urednik na Radiu Slovenija (1982-1985) ter umetniški vodja mednarodnega festivala Musica Danubiana za Slovenijo (do l. 2003), umetniški vodja mednarodnega bienalnega festivala UNICUM (od l. 2003 dalje), umetniški vodja Svetovnih glasbenih dni v Sloveniji (2003). Od l. 1995 je profesor za kompozicijo in glasbenoteoretične predmete na Akademiji za glasbo v Ljubljani, od l. 2001 pa je dekan Akademije za glasbo. Pavel Mihelčič komponira za raznovrstne zasedbe, predvsem za komorne in orkestralne, kjer prideta do izraza preglednost in muzikalna prepričljivost. Mnoge njegove skladbe so prežete z ljudsko motiviko, po večini nosijo programske naslove. Komponira orkestralno, scensko, vokalno-instrumentalno, komorno in solistično glasbo (solo ali solo s klavirjem). Njegove skladbe so posnete na številnih CD-jih. Je avtor monografije Teorija glasbe (1991), ki je doživela številne ponatise, in monografije Osnove glasbene teorije (2006). S svojim ustvarjalnim delom se je doslej predstavil v tridesetih državah po svetu, številni orkestri in ansambli, tako domači kot tuji, so izvajali njegova dela. Za svoje delo je prejel kar nekaj priznanj: nagrado Prešernovega sklada l. 1979, Župančičevo nagrado l. 1984 in plaketo mesta Novo mesto za izredne dosežke na glasbenem področju l. 1999.