MIHALIČ, Rafael

Osnovno šolo in gimnazijo je obiskoval v Murski Soboti. V srednješolskem obdobju se je aktivno udejstvoval na športnem področju (judo) in dosegel nekaj vidnih uspehov v državnem in mednarodnem merilu, med drugim je bil štirikrat slovenski in dvakratni jugoslovanski prvak v mladinskih kategorijah. Je nosilec mojstrskega pasu v judu.

Po zaključeni srednji šoli in odsluženem vojaškem roku, se je leta 1981 vpisal na Fakulteto za elektrotehniko v Ljubljani in leta 1986 diplomiral. Po diplomi se je na tej fakulteti zaposlil kot asistent stažist na katedri za elektroenergetske sisteme in naprave in se istočasno vpisal na podiplomski študij. V okviru raziskovalne dejavnosti na katedri je leta 1988 odpotoval na enoletno dopolnilno izobraževanje v Nemčijo k podjetju SIEMENS – AG v Erlangenu in tukaj leta 1989 magistriral. Leta 1990 je pridobil enoletni status informanda v Oddelku za razdeljevanje električne energije in načrtovanje omrežij inštituta EVNP – SIEMENS AG Erlangen. Njegovo področje raziskovanja so bili fleksibilni elektroenergetski prenosni sistemi. Iz te tematike je leta 1993 doktoriral. Za doktorsko disertacijo je prejel Bedjaničevo nagrado, ki sta jo v tistem času podeljevala Iskra Holding in Ministrstvo za znanost in tehnologijo Republike Slovenije.
Kasnejše sodelovanje s Siemensom je potekalo v okviru številnih skupnih projektov in raziskovalnih obiskov. Leta 2004 je bil gostujoči raziskovalec na ETH Zurich in Tehnološkem izobraževalnem inštitutu (TEI) na Kreti. Od leta 2005 je redni profesor na Univerzi v Ljubljani (UL). Bil je predstojnik Katedre za elektroenergetske sisteme in naprave na Fakulteti za elektrotehniko UL, predsednik študijskega odbora B4 Slovenskega komiteja CIGRÉ (mednarodnega in neprofitnega združenja za elektroenergetske sisteme) in predsednik nadzornega odbora Slovenskega komiteja CIGRÉ. Vodil je številne aplikativne in raziskovalne projekte. Trenutno je vodja Laboratorija za oskrbo z električno energijo in vodi nacionalni raziskovalni program Elektroenergetski sistemi.

Njegova področja raziskovanja vključujejo dinamiko, stabilnost in vodenje elektroenergetskih sistemov, močnostno elektroniko in FACTS, analizo stacionarnih stanj in okvar, obratovanje elektroenergetskih sistemov, koordinacijo zaščite v elektroenergetskih omrežjih, razvoj programske opreme ter splošno oskrbo z energijo.
Je recenzent številnih mednarodnih znanstvenih revij, knjig, član številnih znanstvenih in strokovnih organizacij in odborov, npr. IEEE, New York, “ugledni član” (Distinguished member) CIGRE Pariz, Slovenskega komiteja CIGRE, bil je član znanstvenih in organizacijskih odborov številnih znanstvenih konferenc, itd. Kot predavatelj na konferencah je prejel več priznanj za najbolj odmeven članek.

V zadnjem obdobju se je posvetil splošni problematiki razvoja oskrbe družbe z električno energijo ter energenti nasploh in je v svojih prispevkih in intervjujih znan kot oster kritik nepremišljenega in “na vrat, na nos” prehoda v tako imenovano brezogljično družbo, ki si jo je za enega osnovnih ciljev postavila evropska politika.
Njegov raziskovalni profil in reference (preko 800 bibliografskih enot) so na voljo na spletni strani Sicris (gl. Zunanje povezave).