Peter Majdič izhaja iz ugledne mlinarske družine, ki je sprva živela v Jaršah pri Mengšu. Po zaključenem osnovnem in strokovnem šolanju se je sprva zaposlil v očetovem mlinu, leta 1888 pa mu je le-ta na Spodnji Hudinji pri Celju od švicarskega podjetnika Lutza kupil parni mlin. S tem začetnim kapitalom je začel uspešno pot samostojnega podjetnika in kmalu prerasel v najpomembnejšega slovenskega industrialca in posestnika v Celju.
Majdičev mlin je bilo prvo večje celjsko podjetje, ki je bilo povsem v slovenskih rokah. To je bilo zlasti pomembno v času, ko so Slovenci na gospodarskem in političnem polju šele začeli zavzemati položaje, ki jih je prej zaznamoval nemški monopol.
Sčasoma je svoj mlin tako moderniziral, da po navedbah sodobnikov ni imel konkurence na vsem prostoru Vzhodnih Alp. Kasneje je v Škofji vasi kupil še drugi mlin, ki pa ga je kasneje zaradi krize v mlinarstvu preuredil v tovarno volnenih izdelkov in odej.
Kot zaveden Slovenec se je aktivno vključeval v celjsko javno življenje. Ob pomoči prijateljev in s pravno pomočjo dr. Josipa Vrečka je v Celju ustanovil veletrgovino z železnino Merkur kot odgovor na monopolni položaj, ki ga je do takrat imela trgovina Nemca Juliusa Rakuscha. Leta 1906 je odprl podružnico Merkurja tudi v Kranju, v Štorah kupil šamotno tovarno, v Jaršah pa ustanovil industrijo platnenih izdelkov, ki pod imenom Induplati posluje še danes.
Ob pomoči odličnih slovenskih jezikoslovcev je izdal prvi večji cenik železninarskih izdelkov in tako neposredno pripomogel k razvoju slovenske terminologije na tem področju. Dejaven je bil tudi na področju turizma (Savinjska in Logarska dolina), zaradi smisla za tehnološki napredek pa njegovo ime srečamo tudi med ustanovitelji in častnimi člani več avtomotoklubov.
B. Goropevšek: Slovenski veleindustrijalec in veleposestnik, v: Znameniti Celjani, Celje 2004, str. 42–43
Peter Majdič, v: Trgovski tovariš, 1930, št. 11, str. 230–231
B. Sever: Majdič, v: Enciklopedija Slovenije, 6. zvezek, Ljubljana 1992, str. 368