LIPOVNIK, Alojz

Alojz Lipovnik se je rodil 17. maja 1947 na kmetiji na Tolstem vrhu pri Ravnah na Koroškem posestniku Ivanu in Ivani Lipovnik. Ko je bil star 12 let, mu je umrl oče; ko je bil star 14 let, mu je umrla še mama. Od takrat je živel pri teti. Osnovno šolo je obiskoval na Ravnah na Koroškem, zelo hitro je začel kazati tudi interes za glasbo, zato se je odločil za igranje tenorja. Poleg obiskovanja ravenske glasbene šole se je od enkrat do dvakrat na teden vozil na vaje pozavne k učitelju v Maribor. Te vaje so bile kot pripravnica na srednjo glasbeno šolo, ki jo je obiskoval zatem in jo sklenil z maturo. V 70. in 80. letih je bil član narodnozabavnega ansambla Fantje iz Podjune, za katerega je napisal 100 avtorskih skladb in aranžmajev. Med študijem na Akademiji za glasbo v Ljubljani, ki ga je dokončal z odliko, se je med letoma 1968/1969 zaposlil na Glasbeni šoli Ravne na Koroškem kot učitelj trobil. Ker je delovanje šole zelo dobro poznal, je s 1. marcem 1974 prevzel ravnateljevanje. Pod njegovim vodstvom je šola poglobila sodelovanje z osnovnimi šolami in kulturnimi društvi ter povečala vpetost v glasbeno delovanje celotne Mežiške doline in Občine Dravograd. Učenci so redno nastopali na proslavah in prireditvah. Zaradi velike prizadevnosti celotnega kolektiva sta rasli kakovost in popularnost šole. Leta 1975 so na RTV posneli samostojno oddajo Iz glasbenih šol; ravenska glasbena šola je prodrla v nacionalni prostor ter s tem občutno povečala prepoznavnost in naklonjenost med ljudmi. Iz leta v leto se je večal nakup instrumentov, tudi nekaj najdražjih (klavirji). Pod njegovim vodstvom se je pridobilo več prostorov na Gradu Ravne, kjer je bil sedež šole. V šolskem letu 1975/1976 je bilo vpisanih že 207 učencev, deset let pozneje, v šolskem letu 1987/1988, pa kar 314. Načrtno je skrbel za kadrovsko strukturo, zato je skoraj vsako leto najbolj nadarjene učence, ki so zaključili šolanje, napotil v srednjo glasbeno šolo. Vsi so danes uspešni pedagogi, člani profesionalnih orkestrov ali dirigenti. Šola je zagotavljala stalen dotok novega usposobljenega kadra za uspešno delovanje pihalnih orkestrov, v katere so se vključevali učenci in učitelji pihal, trobil in tolkal.

Alojz Lipovnik in Jožko Hudl, dolgoletni predsednik Slovenskega prosvetnega društva Edinost, sta bila med pobudniki ustanovitve Slovenske glasbene šole na avstrijski strani Koroške, ki je začela delovati februarja 1978. Alojz je kot pedagoški vodja za Podjuno organiziral kader, zato so prvi učitelji novoustanovljene šole prihajali iz Glasbene šole Ravne na Koroškem. Z novim šolskim letom se je šola hitro širila po Južni Koroški (Avstrija), sedež se je preselil v Celovec. Šolo je finančno podprla Republika Slovenija, tudi večina učiteljev je prihajala iz Slovenije. Danes šola deluje samostojno.

Povezal je pihalni orkester in glasbeno šolo, kar se je izkazalo za zelo uspešno pri sodelovanju, uspehih in vplivu na Koroškem. Pihalni orkester je imel močnega sponzorja, Železarno Ravne, glasbena šola pa je kot samostojni zavod v dogovorjenem programu občine lažje dobila sredstva. Ker je bilo na šoli na oddelkih za pihala, trobila in tolkala vpisanih veliko učencev, sta se na njegovo pobudo v šolskem letu 1979/1980 ustanovila šolski pihalni orkester in teoretska pripravnica za najmlajše. Glasbena šola Ravne na Koroškem je 15. maja 1985 prejela občinsko nagrado. Pihalni orkester železarjev Ravne je pod Alojzovo dirigentsko taktirko julija 1989 v 1. kategoriji osvojil zlati medalji, v koncertnem delu in korakanju, kar je največji uspeh kateregakoli slovenskega ali jugoslovanskega orkestra doslej.

Leta 1993, po 40. letih delovanja, je na Alojzovo pobudo Glasbena šola Ravne na Koroškem pridobila lastne prostore tudi na Ravnah na Koroškem, ko so adaptirali zgornjo etažo na Osnovni šoli Koroški jeklarji na Javorniku.

Ravnatelj Alojz Lipovnik je glasbeno šolo in pihalni orkester vodil od sredine 70. let, nato pa so ga zdravstvene težave prisilile v nekajletno mirovanje. Septembra 1993 je ob odhodu v popisano knjigo šolske kronike na enem od zadnjih listov zapisal približno takole: »Morda ni slučaj, da moj odhod sovpada z zaključkom te knjige in je zaključek nekega obdobja velike zagnanosti, entuziazma in želje, da bi na Ravnah ustvarili glasbeni center z Glasbeno šolo Ravne in Pihalnim orkestrom železarjev Ravne, ki sta vedno hodila z roko v roki. Morda je tudi to vzrok in ključ za velike uspehe in realizacije ciljev, ki smo si jih zadali. V življenju ljudi, v glasbi ni dovolj le ena lepa melodija, ki gre hitro v uho, ampak je zelo pomembna harmonija, ki poveže več melodij v čudovito barvitost akordov. Le tako lahko nastane Umetnina!« Leta 2000 je kot dirigent prevzel Pihalni orkester Šentjanž pri Dravogradu, kjer je 22 let z zavzeto odgovornostjo vihtel dirigentsko palico. Svojo uspešno, aktivno glasbeno kariero je po 37. letih sklenil maja 2022.