Avgust Armin Leban se je rodil kot najstarejši od treh sinov očetu Valentinu, učitelju, in materi Tereziji. Družina je sprva živela v Kanalu, kjer je obiskoval osnovno šolo. Izobraževanje je nadaljeval na gimnaziji v Gorici, vstopil je tudi v malo goriško semenišče, kjer je dobil prvo glasbeno znanje in tudi že vodil semeniški zbor. Glasbe ga je učil goriški stolni organist Johann Schreiber. Kljub hudi bolezni in celoletnemu izostanku je maturiral leta 1867 skupaj s sošolci.
Zdravje, še bolj pa denar, sta omejevala njegov nadaljnji študij (želel je na Dunaj), zato se je odločil za učiteljišče v Gorici in poklic učitelja. Najprej je tri leta služboval v Sovodnjah ob Soči, potem res kratko v Ajdovščini in končno v Gorici, kjer je učil slovenščino. Objavljal je pedagoške članke, npr. v Slovenskem učitelju, in podlistke v Soči.
Ves čas se je posvečal glasbi. V Sovodnjah je ob poučevanju v šoli vodil zbor, učil petje in bil organist v cerkvi. V Gorici je deloval kot organist, poučeval klavir in vodil zbor učiteljev. Ob ustanovitvi je Pevsko društvo Slavec združilo okoli 200 pevcev iz zborov goriških čitalnic. Leban je bil namestnik glavnega zborovodje, organist in avtor himne Slavčev spev.
V času šolanja je spoznaval italijanske skladatelje, kasneje nemške. Pisal je predvsem posvetne, a tudi cerkvene pesmi, njegove skladbe pa so izvajali različni zbori. Napisal je tudi dva samospeva in dve maši, druga je, žal, nedokončana. Sam ni izdal ali objavil veliko skladb, nekaj skladb za otroške zbore je izšlo v Vertcu in Učiteljskem tovarišu. Po njegovi smrti je za objavo poskrbel brat Janko, ki je njegova dela dobro poznal.
V njem so številni prepoznali glasbeno nadarjenost, ki pa je ni mogel zares razviti, saj je umrl v 32. letu starosti za tuberkulozo.
Kako naj se otrok poučuje v svojem materinem jeziku, V: Slovenski učitelj, št. 8, 1973
Pismene vaje, v: Slovenski učitelj št. 11, 1973,
Ločitev, Na goro!, Pastirska pesem. V: Priloga Vertca, št. 3, 1875
Posthumno:
5 cerkvenih pesnij za moški zbor, 1880
Glasi s Primorja, 1881
Skladbe Avgusta Armina Lebana, 1883-91
Pobožni vzdihi, 1885
Red Sv. Save za zasluge na kulturnem in glasbenem področju (državno odlikovanje je podeljevala Kraljevina Srbov, kasneje Kraljevina Jugoslavije, in ga še danes podeljuje Srbska pravoslavna cerkev tako civilistom kot vojaškim osebam za zasluge na področju kulture, umetnosti, javne službe …)
Slovenska biografija
Pet cerkvenih pesnij (dLib)
Glasi s Primorja (dLib)
Skladbe Avgusta Armina Lebana (dLib)
Pobožni vzdihi, latinska maša (dLib)
Pismene vaje, v: Slovenski učitelj, 1973
Kako naj se otrok poučuje v svojem materinem jeziku, V: Slovenski učitelj, 1973
Ločitev, Na goro!, Pastirska pesem, v: Vertec, 1875
Križnar F. Primorski glasbeniki skozi čas in prostor: glasba nas bogati, povezuje, združuje in se oglaša čisto povsod —. 3, Glasbenik in učitelj Avgust Armin Leban (1847-1879). Mladika. 2020, 64, št. 5, str. 65-66.
Kuret, P. in Koršič Zorn, V. Slovenski skladatelji v portretih Saše Šantla (1. izd.). Ljubljana: DZS, 2005, str. 58-59.
Žbogar Markočič, M. Avgust Armin Leban (1847-1879). V tihi noči: skladbe za mladinske, moške in mešane zbore in dva samospeva. Nova Gorica: Javni sklad RS za kulturne dejavnosti, Območna izpostava; Zveza kulturnih društev, 2021, str. 5-7.
Orden svetog Save (online). Wikipedia (Citirano 22. 9. 2022). Dostopno na naslovu: https://sh.wikipedia.org/wiki/Orden_svetog_Save
Škulj, E. Leksikon cerkvenih glasbenikov. Ljubljana: Družina, 2005, str. 198.
Fotografija: Digitalna knjižnica Slovenije (citirano 6. 10. 2022). Dostopno na naslovu: dLib.si – Avgust Armin Leban (1847-1879)
Glej tudi:
Franković, D. “O kompozitorskom liku Avgusta Armina Lebana (1847-1879) na temelju gradje za biografski i muzikografski leksikon Franje Kuhača.” Muzikološki zbornik letnik 19 (1983) str. 31-39. http://www.dlib.si/?URN=URN:NBN:SI:DOC-LHYMKI8J