Leopoldina Logar, rojena Kuralt, se je rodila 11. novembra 1840 v Ljubljani kot drugi otrok deželnega svetovalca Martina Kuralta in Terezije, rojene Grath, iz Pliberka. Številna družina (Leopoldina je imela pet bratov) je kasneje, ko je oče leta 1846 kupil posestvi Smuk in Turn pri Semiču, živela na gradu Turn v Beli krajini.
Leopoldina Kuralt je bila muza pesnika Simona Jenka, ki je bil od 1847 do 1853 dijak novomeške gimnazije in postal domači učitelj dvema sinovoma graščaka Kuralta, verjetno Didimusu in Edvardu. Na Turnu, kjer je Jenko večkrat preživljal tudi počitnice, se je vnela ljubezen do sestre njegovih učencev Leopoldine, ki je pustila globoke sledi v njegovem literarnem ustvarjanju. Leopoldini oziroma Lavoslavi, kakor jo je Jenko poimenoval v slovanskem navdušenju, je posvetil cikel ljubezenskih pesmi Obujenke. Ko je kot študent na Dunaju prebral novico o njeni poroki, je v dnevnik zapisal: »Sam se moram čuditi, da me je ta novica tako prijela. Bog jej daj srečnih dnij, meni pa, da bi jo lahko pozabil! Pozabiti! čudna beseda! Moje najboljše pesni mi je navdihnila in če hočem zaljubljeno pesen napisati, je vedno ona, na ktero mislim! – Enkrat samkrat bi jo rad še videl in vedel, kaj bi mi srce občutilo; morebiti, da je vse vkup le fantazija, ki bi se izgubila, ko bi jo videl, morebiti pa tudi ne. Prva, dasi otroška ljubezen, je več vredna, nego vse poznejše.«
Leopoldina je odraščala v narodnozavedni družini. Na Turnu so se zbirali številni belokranjski rodoljubi, Kuraltovi pa so se tudi sami udeleževali narodnih svečanosti. Njen brat Teodor, sodni pristav, je bil med drugim predsednik črnomaljske čitalnice.
Leopoldina se je poročila z dvajset let starejšim pravnikom Ivanom Logarjem, ki je bil rojen na Ortneku. Imela sta več otrok, njeni zadnji potomci (sin Friderik z družino) pa so bili ubiti v bombardiranju Novega mesta leta 1943.
Leopoldina je umrla v Novem mestu 26. marca 1876. Pokopana je bila na starem mestnem pokopališču, kasneje na pokopališču v Ločni v Novem mestu. Leopoldinin nagrobni spomenik se danes nahaja na vrtu novomeške knjižnice, kamor je bil prenesen z ločenskega pokopališča in se na ta način ohranil.
- Dolenjski list, 22. avg. 1974, št. 34, str. 9.
- Dolenjski list, 5. sept. 1974, št. 36, str. 26.