V osnovno šolo je začel hoditi leta 1902, kasneje pa je obiskoval gimnazijo v Celovcu, kjer je maturiral z odliko leta 1914. Odločil se je za študij bogoslovja in 18. junija leta 1918 tudi doživel posvetitev v duhovnika. Kot kaplan je najprej služboval v Črni na Koroškem, a se je zaradi bojev na Koroškem že maja 1919 umaknil v Ljubljano. Istega leta je odšel v Pariz, kjer je študiral politične vede in časnikarstvo. Leta 1923 je diplomiral na Ecole libre des Sciences politiques. Za kratek čas se je vrnil v Jugoslavijo. Nadaljeval je študij na pravni fakulteti sorbonske univerze in bil vmes, leta 1925 v Nemčiji. Zatem je odšel v Anglijo, postal kaplan na dekliški visoki šoli. V letu 1926 se je jeseni vrnil v Pariz. Tu je začel s študijem ekonomije in leta 1926 doktoriral. Bil je socialni referent za izseljence na jugoslovanskem veleposlaništvu in hkrati dopisnik Slovenca. V Parizu je ostal do leta 1930. Po vrnitvi v Ljubljano je postal za 10 let zunanjepolitični urednik Slovenca, leta 1935 pa tudi zunanjepolitični komentator ljubljanskega radia. Začetek druge svetovne vojne je dočakal v Ljubljani in 29. marca 1941 še zadnjič po radiu pozval Slovence k slogi. Usodni zanj so bili govori, ki jih je naslovil slovenskim domobrancem. Veliko ljudi ga je zaradi tega obsojalo. Po vojni je Alojz Kuhar pretrgal vse stike s politiko in se oprijel svojega duhovniškega poklica. Postal je prvi izseljenski duhovnik v Angliji. Vzporedno je tudi študiral zgodovino v Cambridgeu. Že med študijem, ki ga je dokončal 26. novembra 1949, je resno razmišljal o vrnitvi na Koroško. Njegova disertacija je bila natisnjena v dveh izdajah (1959, 1962). Po študiju je živel v zdravilišču Warley na periferiji Londona in bil tam hišni duhovnik. Leta 1950 je sprejel ponudbo Odbora za svobodno Evropo in odpotoval v New York. Tam je osem let vodil tiskovni urad za begunce iz Jugoslavije in tudi urejal bilten Odbora. Za kratek čas se je leta 1951 vrnil v Anglijo, ko je pomagal organizirati mednarodno zborovanje Evropskega gibanja. Avgusta 1956 je resno zbolel, vendar se službi ni odpovedal. 29. oktobra 1958 je dr. Alojz Kuhar v bolnišnici umrl. Pokopali so ga 1. novembra 1958 na slovenskem pokopališču fare sv. Križa v obmorskem Bridgeportu, severno od New Yorka.
- Poglavje iz tragedije koroških Slovencev, v: Zborniku-koledarju Svobodna Slovenija (1956),
- The Conversion of the Slovenes and the German – Slav Ethnic boundary in the Eastern Alps (1959),
- Slovene medieval history (1962).
- Koroški fužinar, 1959, št. 1-3, str. 31.
- Koroški fužinar, 1993, št. 2, str. 19.
- Sušnik Tone: Zbornik o dr. Alojzu Kuharju. Kotlje, 1993.
- Osojnik, Miroslav: Bratje Kuhar – Prežihovi “pobi”. Ravne na Koroškem, 2003.
- 120 Voranc : — in teče življenje pod Goro — . Ravne na Koroškem, 2013, str. 81.
- Osojnik Miroslav & Verdinek Bojana: Ddr. Alojzij Kuhar, zamolčani rodoljub. Ravne na Koroškem, 2019.