Bil je koroški bukovnik, mlinar in valhar, p. d. Prosén iz Reškega grabna v Stražišču. Medtem ko je mlel žito in Strojancem, Tolstovršanom in Šelemperžanom tenil bukovino, je prepisoval iz knjig in rokopisov. Nadaljeval je več sto let staro bukovniško tradicijo, saj se je pri Kresniku na Lešah se je že ok. leta 1750 gojilo bukovništvo. Doma je imel lepo knjižnico, ki je obsegala veliko del od Kastelčevega Nauka kristjanskega do Slomškovih Drobtinic in mohorjank. Prebiral je pridige očeta Janeza Svetokriškega, Basarjeve Pridige (1734), Japljevo Sveto pismo, Drabosnjaka, Slomškova dela in še mnoge druge. V knjige si je dal na koncu tudi uvezati prazne liste papirja, na katere je zapisoval svoje prepise. Koroška osrednja knjižnica hrani prvo izdajo Ahacljevih pesmi (1833), ki ima na koncu uvezanih 210 listov, ki so do str. 411 izpolnjene s prepisi narodnih in nekaj umetnih pesmi. Pesmi so razne vsebine: npr. cerkvene, pesmi, ki se pojó pri bedenju ob mrliču, smešne in ljubavne pesmi, legende … Naslovil jo je “Pesmi stare jinu nove”. V njej so ohranjeni tudi prepisi pesmi pohorskega potujočega pevca Jurija Vodovnika, ki je veliko hodil tudi po guštanjski in prevaljski okolici.
- Narodopisje Slovencev II. del., 1952, str. 98-99.
- Koroški fužinar, 1972, št. 4, str. 24-30.
- Suhodolčan Dolenc, Marija & Jukič, Margareta: Biografski leksikon Občine Prevalje. Prevalje, 2005, str. 266.