Advanced Search
en
sl en it hu
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

KRELJ, Sebastijan

KRELJ Sebastijan
Foto: Arhiv knjižnice

Photo Gallery

Birth Date:
januar 1538, Vipava
Death Date:
25. December 1567, Ljubljana
Municipality:
Lexicon:

Študiral je v Jeni pri protestantskem teologu, jezikoslovcu in zgodovinarju Matiji Vlačiću-Iliriku. Postal je magister, leta 1561 pa je bil že njegov pomočnik. Iz Jene se je z Vlačićem preselil v Regensburg, leta 1563 pa je z njim obiskal Kranjsko in Istro. V Ljubljani se je seznanil s Trubarjem in postal drugi ljubljanski pridigar. Po Trubarjevem odhodu v Nemčijo, je leta 1565 postal njegov naslednik in drugi superintendant slovenske protestantske cerkve. Krelj se je izobrazil na področju teologije, v jezikoslovju (poleg nemščine in latinščine je obvladal grščino in hebrejščino, poznal je tudi hrvaščino, od pisav pa glagolico in cirilico), zato se je ponudil, da bi poučeval na stanovski šoli. Sebastijan Krelj je zbolel za jetiko in v Ljubljani tudi umrl.
S prvim svojim delom, z nemškim spisom Christlich bedencken, je leta 1562 nastopil proti Vlačićevim teološkim nasprotnikom. Že naslednje leto (1563) je v pesmarici, ki sta jo uredila Klombner in Juričič, objavil dve pesmi (Symbolum Luther in Ta 14. inu 53. Psalm). Istega leta je napisal Summe christlicher Lehre, ki ni izšla v tisku, ampak je zametek poznejše Otročje biblije.
Leta 1566 je izdal Otročjo biblijo z abecednikom, ki mu je dodan slovarček štiriindvajsetih besed, in katekizmom v petih jezikih, navodilom za krščansko življenje in opisom razlik med protestantsko in katoliško vero. Dodal je še Trubarjevo pesem Ne daj, Oča in svojo pesem O Bog Oča, nebeski Kral. Svetopisemska besedila je v domačem, slovenskem jeziku približal otrokom in tako zagotovil tudi mladim dobro poznavanje slovenščine. Ohranjeni so le trije izvodi: prvi se nahaja v Vatikanu, drugi v Londonu, tretji pa v Ulmu.
Leta 1567 je izdal prevod postile Postila slovenska z razlago nedeljskih in prazničnih evangelijev. V uvodu je zagovarjal svojo pravopisno reformo: razločeval je med sičniki, šumniki in zlitimi glasovi, označil je mehki lj in nj, ločil u in v, uvedel akcentne znake. Kreljeve pisave se je oprijel Jurij Dalmatin, kodificiral pa jo je Adam Bohorič in pod njegovim imenom so jo Slovenci pisali vse do Prešerna.

Leta 1981 so Sebastijanu Krelju v rojstni Vipavi odkrili spominsko ploščo, leta 1987 pa je izšel faksimile njegove knjige Otrozhia biblia.

Dela:

Christlich bedencken, ob vnd wie fern ein jglicher Christ, die Rotten vnd Secten, auch allerley offentliche Irthumen vnd Reliogionstreitte, beide von Rechts wegen, vnd auch mit der that, zu richten vnd zu anathematiziren, schüldigsey (1562)

Otrozhia biblia (1566)

Postila slovenska (1567)

Stanko Janež (1978): Pregled slovenske književnosti. Maribor, Založba Obzorja.
Marušič, Branko: Z zlatimi črkami. Trst, 1987, str. 12-14,
Primorski slovenski biografski leksikon, 8. snopič. Gorica, 1982
Enciklopedija Slovenije; knjiga 6 (1988). Ljubljana, Mladinska knjiga.
Butola, Frančiška, Svetina,Peter (1996): Slovenska književnost. Ljubljana, Cankarjeva založba.
Veliki splošni leksikon; knjiga 4 (1996). Ljubljana: DZS.
Žebovec, Marjeta (2010): Slovenski književniki : rojeni do leta 1869. Ljubljana: Založba Karantanija.
Rigler, Jakob (1968): Začetki slovenskega knjižnega jezika. Ljubljana: Slovenska akademija znanosti in umetnosti.
Narat, Jožica (2006): Sebastijan Krelj v Škrabčevih očeh. Nova Gorica : Frančiškanski samostan Kostanjevica.

Password Author: Zdenka Žigon, Lavričeva knjižnica Ajdovščina
Date of First Entry: 2. 9. 2013 | Latest Modification: 11. 8. 2020
Zdenka Žigon. KRELJ, Sebastijan. (1538-1567). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 27. 5. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/krelj-sebastijan/
Report a Bug