Photo Gallery
Marino Kranjac je eden od pionirjev preporoda slovenske ljudske glasbe in njene popularizacije, z globoko ljubeznijo do istrske ljudske glasbe, iz katere izvira. Rojen je v Kopru materi Pierini (roj. Glušić) in očetu Josipu po rodu iz Labina, v družini,v kateri je bilo igranje istrske ljudske glasbe tradicija več generacij. Danes z ženo Alenko, ki je tudi glasbenica, in dvema otrokoma živi v Bertokih pri Kopru. Z raziskovanjem ljudske glasbe inglasbilterpetja in plesov se aktivno ukvarja od leta 1986, ko je postal član legendarne folk skupine Istranova, v kateri je bil do konca njenega delovanja, leta 1988. Potem je ustanovil istrsko godčevsko skupino Pišćaci (1990-1993), s katero je izdal glasbeno kaseto Starinski ples s posnetki istrskih ljudskih plesov. Bil je tudi med ustanovitelji slovenske folk skupine Tolovaj Mataj (1994), v kateri je sodeloval do leta 1999 in z njo izdal CD Stari grehi, nova sramota ter član glasbene folk skupine Marušić Istrio. Danes je vodja in član slovenske istrske folk skupine Vruja. Nadalje je deloval v mednarodni zasedbi Nuestra signora ansamble, od leta 1989 je član tradicijske istrske godčevske skupine Trio Kras. Za vse omenjene skupine je prispeval svoje glasbene priredbe. Dolga leta sodeluje z etnomuzikologom Dariom Marušićem in z drugimi izvajalci ljudske glasbe pri nas, kot so skupina Katice, Šavrinske pupe in ragaconi, Ljoba Jenče,Volk folk in Rudi Bučar kot tudiz nekaterimi pop izvajalci (Marta Zore, Regina, Rudi Bučar). Pomembno je njegovo čezmejno sodelovanje z glasbenimi skupinami, ki izvajajo ljudsko glasbo kot sta Calicanto iz Veneta in La sedon salvadie iz Furlanije. Poseben projekt je bila glasbena skupina Viaggio turchese, ki je predstavljala violinsko tradicijo podalpskih dežel. Igral je tudi v velikem petdesetčlanskem folk orkestru godcev iz severne Italije, Francije, Švice, Avstrije in Slovenije Le grand orchestre du Alp. Z omenjenimi glasbenimi skupinami je nastopal na pomembnih glasbenih festivalih pri nas in v tujini, na festivalu Druga godba osemkrat in na italijanskem festivalu ljudske glasbe Folkest devetkrat. Nastopal je tudi na državnih proslavah, meddržavnih srečanjih in simpozijih ter prestavitvah naše države v tujini. S skupino Tolovaj Mataj je leta 1995 predstavljal Slovenijo na festivalu evropskih radijskih postaj (Ebu festival) v Kremsu v Avstriji in na istem festivalu leta 1997 v Portorožu. 2005 je z Ljobo Jenče nastopil na otvoritvi razstave slovenskih oblikovalcev v Raumi na Finskem, 2006 je pa je z njo sodeloval v mednarodnem projektu Na hrbtu ribe,v katerem so sodelovaliglasbeniki Slovenije, Finske in Estonije. 2013 jes soprogo Alenko ter Fredom Pribcem in Rachael Gates iz Avstralije izvedel glasbeni projekt Od Downunder do Istre, v katerem so prepletli ljudsko glasbeno izročilo Avstralije in Istre. Kjub geografski oddaljenosti so odkrili veliko skupnega. Sodeloval je še v Antigoni ljubljanske Drame, od leta 1991 s tržaško folklorno skupino Stu ledi, s folklorno skupino Emona iz Ljubljane, pa tudi z mešanim pevskim zborom Adriatic iz Hrvatinov, Obalca iz Kopra in šolskimi zbori. Z Andrejem Žibertom je 2008 na temelju pripovedk in zgodb o Istri ustvaril glasbeno-pripovedno predstavo Nona, puvedte še ano, ki jo je v živo ilustrirala Fulvia Zudich.
2009 je s Patrickom Radovcem, Dariom Marušićem, Albertom Cernazem in Kristino Menih pripravil multimedijsko predstavo Koper v objemu zgodb, glasbe in podob. Golobica in Rex pa je bil projekt, ki sta ga z zgodbami, legendami in glasbo iz Istre ustvarila s Kristino Menih 2010. Omeniti velja tudi njegovo pedagoško delo. Tako je s skupino Vruja prispeval nekaj priredb ljudskih pesmi za učbenike glasbene vzgoje za osnovne šole avtorice Albince Pesek, v multimedijskemu priročniku iste avtorice pa je sodeloval kot godec in izdelovalec ljudskih glasbil. Že vrsto let sodeluje v programu Glasbene mladine Slovenije za katero v osnovnih in srednjih šolah izvaja predstavitve, predavanja in delavnice o istrski ljudski glasbi, v sodelovanju z društvom Folk Slovenija in Javnim skladom za ljubiteljsko kulturo pa izvaja plesne, vokalne in instrumentalne delavnice ter gostuje tudi v vrtcih. Na Osnovni šoli Elvire Vatovec Pradeje vodilceloletne obšolske dejavnosti na temo istrske ljudske glasbe ter skupaj z ženo Alenko ustanovil skupino Laštrce, na Osnovni šoli Antona Ukmarja pa je ustanovil mlado godčevsko skupino Zingleci, vse z namenom prenašanja ljudskega izročila na mlade. 2005 je v sodelovanju s Pokrajinskim muzejem Koper pripravil razstavo ljudskih glasbil in glasbenega izročila v severni Istri, Čičariji, Brkinih in na Bistriškem Godci godjo prav na glas, za katero je izdelal glasbila ter naredil dokumentarni film, glasbeno zgoščenko in prispevek za katalog. Za svoje delo je prejel več priznanj in nagrad. Od leta 2004 ima status samozaposlenega v kulturi kot insturmentalist/aranžer.
Diskografija in glasbeno sodelovanje z drugimi izvajalci:
Trio Kras, Live Folk Music (1989) ; Pišćaci, Starinski ples (1990) ; Tolovaj Mataj, Stari grehi, nova sramota (1996); Marušić Istrio: Istrophonia (1996); David Shea, The poem de Nuestra Signora (1997) ; Trio Kras, Piskaj i muči (1999) ; M.P.Z. Adriatic, En šaltin (2000) ; Calicanto, Labirintomare (2001) ; Vruja, Vruja (2002) ; Tamburaška skupina Emona, Godci godjo prav na glas (2002); Cjantade di nadal – Sedon Salvadie (2003);Trio Kras, Muči, ne kriči (2006) ; Trio Kras, Kolari 60 (2006) ; Nuestra signora ansemble „ Exstasis“ (2006); Vruja, Od mladega vina do pustne frtáde (2006) ; Rudi Bučar, Kambjament (2007) ; Calegaria, Primo (2007) ; Vruja, Ruj, ćupinj, žaneštra (2009) ; Vruja in MPZ Univerze na Primorskem, Istriantico (2013) ; Vruja, Brez pašaporta (2013).
Prisotnost na kompilacijah:
Musità (1994) ; Tri leta Druge Godbe (1997) ; Unblocked Music of Eastern Europe (1997) ; Ethno Ambient Live – Salona ’98 ; Folk preporod na slovenskem (Druga godba 1986-97) ; Folk preporod na Slovenskem I (1998) ; Folk preporod na Slovenskem II (2001) ; The rough guide to the music of the Alps (2003) ; Kdor kanta, na slabo ne penjsá (2005) ; Ćun ćun (pjesme iz Istre) (2005); Lipo je u Istri bit (Very best of Istria) (2005); Istarski gunjci (CD priložen k knjigi z istim naslovom 2005); Jesenske serenade: “30 let” (2006); Subotina po starinski (2008); Ethnoambient (2008); Notranjsko: Je šla meglica z jezer (2008); Pesek. A: Slovenski ljudski godci z otroki za otroke (2010).
Srebrna plaketa ZKO Občine Koper, 1993 in 2007
Maroltova bronasta značka, za delovanje v folklorni skupini Stu ledi
Priznanje Mestne občine Koper in JSKD Koper, ob 10-letnici svojega delovanja, 2011
Osebni podatki (januar 2014)
Ipavec, M.: Glasniki istrske tradicije : Marino Kranjac ob 15-letnici skupine Vruja. Primorske novice, št. 96 (13. apr. 2016), str. 15