KOŽELJ, Božidar

Po opravljenih petih razredih osnovne šole v Šentilju pod Turjakom in Brestanici se je leta 1939 vpisal na mariborsko gimnazijo. Po selitvi družine na Ptuj se je prepisal na tamkajšnjo gimnazijo, a je njegova gimnazijska leta prekinila druga svetovna vojna. Leta 1943 je bil med ptujskimi gimnazijci, ki so bili kot pomočniki pri protiletalski obrambi poslani v Linz (Avstrija), od tam pa v Braunau in Passau (Nemčija). Leta 1944 se je priključil partizanom in vstopil kot borec v Kozjanski odred. Zatem se je kot radiotelegrafist priključil četi za zveze pri Štabu VII. korpusa na položajih na Dolenjskem in maja 1945 sodeloval pri osvoboditvi Ljubljane. Po koncu vojne se je leta 1946 vpisal v osmi razred ptujske gimnazije in leto zatem maturiral. Šolanje je nadaljeval na Visoki tehnični šoli v Ljubljani in postal leta 1953 diplomirani inženir metalurgije. Leta 1974 je z disertacijo Metalurško in ekonomsko vrednotenje domačih železovih rud na Univerzi v Sarajevu še doktoriral.

Po diplomi se je zaposlil v Železarni Zenica v Bosni in Hercegovini kot asistent upravitelja v obratu plavžev. Do leta 1969 je delal kot upravitelj obrata priprave rud in glavni inženir ter direktor obrata proizvodnje grodlja. Nato je bil imenovan za tehničnega direktorja železarne in na tem mestu ostal do leta 1978. V tem času je sodeloval pri Združenju jugoslovanskih železarn v Beogradu, kjer je bil član in dva mandata tudi vodja strokovne komisije za proizvodnjo koksa in grodlja. Obenem je bil član delovne skupine za koks in grodelj pri Svetu za ekonomsko sodelovanje v Moskvi.
Ob delu v železarni je opravljal pedagoško delo na Srednji tehnični metalurški šoli v Zenici, od leta 1960 pa je bil asistent in predavatelj na Metalurški fakulteti v Zenici, ki je bila del Univerze v Sarajevu. Kot raziskovalec je sodeloval tudi na Metalurškem inštitutu v Zenici. Leta 1978 se je na sarajevski univerzi redno zaposlil kot izredni profesor, leta 1985 pa je bil imenovan za rednega profesorja za strokovne predmete s področja proizvodnje grodlja in jekla. V okviru strokovnega in znanstveno-raziskovalnega dela s področja proizvodnje in izboljšanja kakovosti ter ekonomičnosti proizvodnje grodlja je napisal preko 30 raziskovalnih in znanstvenih del. Upokojil se je leta 1991.
Po upokojitvi v Bosni in Hercegovini se je vrnil v Slovenijo, natančneje na Ptuj, in se leta 1993 ponovno zaposlil v podjetju Talum v Kidričevem, kjer je svoje znanje vlagal v izboljšanje kakovosti anod pri pridobivanju aluminija. Dokončno se je upokojil leta 1995.

Aktiven je bil v več organizacijah in društvih. V letih 1944–1990 je bil član Zveze komunistične mladine Jugoslavije (SKOJ) in kasneje Zveze komunistov Jugoslavije ter kot študent sodeloval na mladinskih delovnih akcijah. Bil je član in predsednik Skupščine za znanost v metalurgiji, strojništvu in elektrotehniki Socialistične republike Bosne in Hercegovine (1978–1982), opravljal pa je tudi funkcijo podpredsednika Skupščine občine Zenica (1984–1986). Od leta 1956 je bil član Filatelističnega društva Ptuj, s katerim je ohranjal stike tudi v času bivanja v Zenici in bil v letih 1995–2008 na čelu društva. S svojimi zbirkami je sodeloval na mnogih razstavah na Ptuju in na razstavah Filatelistične zveze Slovenije. Na Ptuju je bil tudi član Združenja borcev za vrednote NOB in član Kluba brigadirjev.