KOVAČIČ, Jožef – Lajbek

Jožef Kovačič se je rodil v vasi Hrib pri Orehku v hiši z mlinom in žago (pri Lajbku) ob potoku Klamfer kot tretji od devetih otrok. Ko je v starojugoslovanski vojski služil dvoletni vojaški rok med bolničarji vojaške konjenice, je spremljal veterinarja in mu pomagal pri oskrbi konj. Naučil se je zdraviti živali in bil eden redkih, ki je opravil tudi težko preizkušnjo znanja. Leta 1923 se je vrnil domov in začel zdraviti bolno živino. Prebiral je literaturo o konjih in zdravljenju ter se učil tudi od vaških samoukov, ki so še posedovali znanje in veščine zdravljenja. Zbrano znanje je hranil na papirju, povezanem v trde usnjene platnice, na le njemu dostopnem mestu.

Poročil se je z Alojzijo Željko v Smolenjo vas, na manjšo kmetijo ob potoku Šajser. Pot do hiše je bila prevozna le v poletnih mesecih. S sinom in dvema hčerkama, ki so se jima rodili v letih po drugi svetovni vojni, so se preživljali s kmetovanjem. Ob tem pa je Lajbek temu revnemu območju pomagal z zdravljenjem živali. Kmetje z bolno živino so ga običajno poiskali na domu in ga odpeljali k sebi. Obolelo živino je zdravil s pripravki iz nabranih, konzerviranih ali kako drugače pripravljenih zelišč iz okolice. Za svoje delo je prejel majhno plačilo, pogosto pa ga je opravil brezplačno.

Zgodilo se je tudi, da so veterinarji usmerili kmete k Lajbku. Tako je leta 1985 zdravil obolele konje v Kobilarni Lipica in leta 1993 v Konjeniškem šolskem športnem centru v Češči vasi. Ob določenih zdravstvenih težavah je pomagal tudi ljudem. Lajbka in njegovega zdravilstva se po 30 letih od njegove smrti okoličani še vedno spominjajo.

Leta 1991 je ob dnevu razglasitve slovenske državnosti kot starosta župnije zasadil lipo pred cerkvijo sv. Lenarta v Novem mestu.