Ordiniran je bil 12. 8. 1834 in prvih 13 let deloval v Kranju. Po V. Kraglu je mdr. podelil sveto popotnico dr. Francetu Prešernu na smrtni postelji. Skladno z idejami 2. pol. 19. stol. se je zavzemal za restavriranje katolištva in cerkvenih družb (po obdobju Jožefinskih reform). Takoj po prihodu v Tržič je obnovil škapulirsko bratovščino, sicer priljubljeno gibanje po vsej Gorenjski. 1857 je dal urediti škapulirsko kapelo v tržiški župnijski cerkvi. Kot idejni vodja je v kapeli najprej dal postaviti oltar, kasneje pa jo še opremiti s stenskimi slikarijami. V času njegovega delovanja v Tržiču je bila na novo sezidana še cerkev sv. Andreja na Trgu svobode. Zanjo je z gradbenim odborom zbiral sredstva, po četrti prošnji je končno pridobil tudi gradbeno dovoljenje. Od leta 1868 do smrti je župnikoval v Št. Rupertu. Tudi tu so ga čakala obnovitvena dela po velikem požaru l. 1885. Prav tako je uvajal nove bratovščine oz. obnavljal stare. V uradovanje je vpeljal slovenski jezik, urejal arhiv in začel pisati župnijsko kroniko.
Kragl, V. Zgodovinski drobci župnije Tržič, 2. natis. Tržič: Zavod za kulturo in izobraževanje, 1994, str. 195-196.
Lavrič, A. Umetnostna dediščina cerkvenih združb v tržiški župniji. V: Kronika, Iz zgodovine Tržiča, 2020, str. 707-740.
Petek, M. O obletnicah tržiških cerkva, Tržičan, 19, št. 5, str. 13.