KORDEŽ, Zdravko Valentin

Na Prevaljah je obiskoval šestrazredno ljudsko šolo (do 1919), državno gimnazijo v Velikovcu (do 1923) in v Mariboru (do 1927). Na Teološki fakulteti v Mariboru je doštudiral bogoslovje ter imel novo mašo na Prevaljah (1931). Služboval je kot perfekt v knezoškofijskem dijaškem semenišču v Mariboru (1931-1933), bil kaplan v Lenartu v Slovenskih Goricah (1933-1936), kaplan v Sevnici ob Savi (1936-1939), stolni kaplan v škofiji v Mariboru (1939-1941 in 1945-1947) in nato šestintrideset let nadžupnik in naslednik Antona Tomaža Slomška v Vuzenici (1947-1983) ter triintrideset let dekan dekanije Vuzenica in Radlje ob Dravi. Kot zavednega Slovenca ga je ob okupaciji leta 1941 gestapo aretiral, zaprli so ga skupaj s poznejšim mariborskim škofom Maksimiljanom Držečnikom in ravenskim župnikom Jarošem Kotnikom v meljsko vojašnico v Mariboru, jih odvedli nato v Brestanico, kjer je bilo zaprtih čez tristo duhovnikov s Štajerske in Koroške in jih nato za štiri leta odpeljali v izgnanstvo na Hrvaško. Po vojni je imel težave s komunistično oblastjo, nenehna zasliševanja, zastraševanja, bil je tudi zaprt. V krajih službovanja je vodil pevske zbore, bil je dober pevec, igral je klavir in citre, bil je tudi uspešen režiser gledaliških uprizoritev (Beneški trojčki, Namišljeni bolnik, Zadnji vitez Reberčan, Črni križ pri Hrastovcu) in velik poznavalec umetnostne zgodovine. Z občutkom do umetnosti je obnavljal župnijsko cerkev in župnišče v Vuzenici, cerkev sv. Primoža na Pohorju, podružnične cerkve, odkril freske v cerkvi Šentjanž nad Dravčami in obnovil cerkev sv. Danijela nad Trbonjami. Njegovo pomembno delo je pisanje nadžupnijske kronike, pisal jo je šestintrideset let. Pisati jo je začel že Anton Martin Slomšek (leta 1838). Uredil je nadžupnijsko knjižnico, ki izhaja iz Slomškovih časov in je od leta 1882 veljala za javno knjižnico. Pomagal je diplomantom umetnostne zgodovine. Že v gimnazijskih letih je bil orodni telovadec ter v prvih krajih službovanja vodil vadbene vrste. Bil je tudi ljubitelj planin, skupaj z alpinistoma Antonom Blažejem in nečakom Jankom je preplezal severno triglavsko steno po slovenski smeri že leta 1946.