Njegova mladost je bila zaznamovana z drugo svetovno vojno, saj je bil leta 1943 vpoklican v nemško vojsko, vendar je že takoj po vpoklicu pobegnil v partizane. Njegovo partizansko ime je bilo Silvo. V Črni na Koroškem je delal v ilegalni tiskarni, leta 1946 so ga pri ilegalnem prečkanju avstrijske meje ulovili Angleži in ga kot političnega vohuna obsodili ter ga za sedem let zaprli v graške zapore.
Leta 1953 se je vpisal na Akademijo za likovno umetnost v Ljubljani, kjer je leta 1959 diplomiral pri prof. Gojmiru Antonu Kosu. Leta 1959 se je zaposlil kot učitelj risanja na Osnovni šoli Zagorje. Oktobra 1981 je zapustil pedagoško delo na osnovni šoli in se zaposlil kot direktor Kulturnega centra Delavski dom Zagorje. Na tem položaju je zdržal samo eno leto, nato pa je odšel poučevat zasavske srednješolce.
Njegovo delo je bilo povezano z umetniškim ustvarjanjem. Preizkušal se je v slikarstvu, kiparstvu, na fotografskem in filmskem področju ter v poeziji.
Ustvaril je nekaj risanih filmov, kot kipar je zasnoval in izdelal spomenike v občini Zagorje. Njegovi slikarski motivi so bili povezani z zagorsko pokrajino, z reko Savo, z rudarji in rudarjenjem.
Od leta 1952 pa vse do svoje smrti je živel v Dolenji vasi, v Zagorju ob Savi. Junija 2016 so pred Osnovno šolo Ivana Skvarče Zagorje ob Savi odkrili kip Francu Kopitarju, ki je delo akademskega kiparja Mirsada Begića.
- Poezija:
V pesniški zbirki »Razvejano deblo« je prispeval 7 pesmi in moderne vinjete. - Slikarstvo:
Tehnika s »špohtlom«, oljne podobe, linorezi rudarjev, starih domačij, rudnika … - Kiparstvo:
Spomenik rudarjem v Zagorju, spomenik žrtvam vojne v Kotredežu, spomenik izseljencem v Podkumu …
F. Kopitar: Popotovanja: antologija del Franca Kopitarja, Zagorje ob Savi 2016
T. Lenarčič: Franc Kopitar, v: Delo, l. 31, št. 66 (21. 3. 1989), str. 9
Zagorje nekoč: zbornik mladih raziskovalcev, Zagorje ob Savi 2007, str. 6–21