KOLMANIČ, Vladimir

Osnovno šolo in gimnazijo je končal v Murski Soboti. V Ljubljani se je najprej vpisal na pravo, nato pa kot študent  leta 1972 popotoval po takratni Zvezni republiki Nemčiji.

Po vrnitvi se je vpisal na študij angleškega in nemškega jezika s književnostjo na Filozofski fakulteti v Ljubljani, kjer je diplomiral leta 1977 in 1980. Vmes je študiral tudi sociologijo in prevajal književna dela. Poučeval je na več šolah v Murski Soboti, ob tem pa študiral še prevajalstvo v Gradcu v Avstriji.

Njegova prva mednarodna delovna izkušnja je bil Irak leta 1982, kjer je leto dni sodeloval kot prevajalec podjetja IMP Inženiring. Naslednji dve leti je znova poučeval v

Po vrnitvi v Slovenijo je ponovno kandidiral na državnozborskih volitvah v 2. volilnem okraju v Murski Soboti in dobil 3286 glasov.

Na zunanjem ministrstvu je v tem času opravljal razne naloge, nato pa od aprila 2012 do septembra 2014 vodil sektor za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe. Od septembra 2014 do avgusta 2018 je bil znova  namestnik veleposlanika v Washingtonu. Upokojil se je decembra 2018 kot veleposlanik v sektorju za Severno in Latinsko Ameriko ter Karibe. Na Ministrstvu za zunanje zadeve in v diplomaciji je bil zaposlen 26 let.

Kot diplomat je ob političnih zadevah namenjal glavno pozornost gospodarstvu in kulturi ter soorganiziral pomembne dogodke in obiske. Tako je med drugim sodeloval pri obisku predsednika Vlade Republike Slovenije Janeza Janše ter ministrov Andreja Vizjaka in Dimitrija Rupla v Atenah 23. in 24. aprila 2007. Na tem obisku je bilo prisotnih tudi 60 slovenskih gospodarstvenikov. Novembra 2009 je sodeloval pri pripravi in izvedbi tridnevnega obiska predsednika Grčije z gospodarsko delegacijo v Sloveniji. Blagovna menjava med državama je bila v tem času na visoki ravni.

Na področju kulture je med drugim soorganiziral nastope Vlada Kreslina z “Malimi bogovi” v Atenah in v kulturni prestolnici Evrope Patri ter v Washingtonu, kakor tudi obiska in nastope pisatelja Evalda Flisarja v Atenah in Washingtonu.

Kot diplomat v Washingtonu je predal več deset književnih del prekmurskih pisateljev (Lainščka, Flisarja, Kreslina, Karoline Kolmanič…) Kongresni knjižnici v Washingtonu, ki velja za največjo na svetu po številu del.

Leta 2019 je sodeloval pri pripravi zbirke Karoline Kolmanič  z naslovom Novele, ki jo je izdal Kulturni center Maribor. Sodeloval je še pri pripravi prevoda njenega romana Srečno, srebrna ptica v angleščino. Prevod je izšel leta 2016 v ZDA pod naslovom Farewell, Silver Bird.

Kot kandidat na volitvah in diplomat je bil predstavljen in je nastopal tako v slovenskih medijih kot grških in celo ameriških. Po vrnitvi iz ZDA  je imel vrsto medijskih nastopov v Sloveniji.

Je  član Sveta in upravnega odbora Svetovnega slovenskega kongresa in član Kluba nekdanjih slovenskih veleposlanikov. Bil je tudi med ustanovitelji Lions kluba Murska Sobota.

Konec aprila 2022 je skupaj z ravnateljem Srednje poklicne in tehniške šole Murska Sobota, prof. Ludvikom Sukičem, obiskal del zakarpatske Ukrajine v bližini meje z Romunijo, kamor se je zateklo veliko beguncev. V mestu Tjačiv, ki je partnersko mesto Murske Sobote sta eni od šol predala računalniške tablice. Dan pred tem  je že bilo predanih 77 velikih paketov pomoči, ki so jih darovala pomurska podjetja in posamezniki.
Vladimir Kolmanič je tudi strasten motorist. V času študija je bil sodelavec največje evropske motociklistične revije “Das Motorrad” in tako imel priložnost, da je obiskoval dirke za svetovno prvenstvo. Veliko je potoval, med drugim z motorjem po celotni jadranski obali, od Pirana do Ulcinja, pa po Srednji Evropi (Avstrija, Švica, Madžarska, Češkoslovaška, Nemčija…) kakor tudi po Italiji, Franciji, Španiji, Portugalski, Angliji in Škotski. Po daljšem obdobju brez motocikla si je kot diplomat v Washingtonu leta 2016 omislil posebno jubilejno izdajo modela Harley-Davidson Sportster in z njim sodeloval na velikih shodih ob Dnevu spomina (Memorial day). Veselje do motociklov goji še danes.

Je tudi navdušen fotograf. V svoji zbirki po lastni oceni hrani okrog 100 tisoč digitalnih fotografij in množico konvencionalnih. Posebno vrednost v njegovi zbirki pa imajo diapozitivi iz sedemdesetih let 20. stoletja. Prav tako je zbiratelj knjig, gramofonskih plošč, zgoščenk in kaset.