KNEZ, Tone

Osnovno šolo je končal v Laškem, gimnazijo pa v Celju. Takoj po maturi je pomagal pri odkrivanju Heraklejevega templja v Celju in kot študent sodeloval pri odkrivanju antičnih grobnic v Šempetru v Savinjski dolini. Leta 1956 je na Filozofski fakulteti v Ljubljani diplomiral iz arheologije. Od leta 1955 do 1958 je bil kustos v Zavičajnem muzeju v Bihaću. Tam je uredil prvo stalno zbirko, kasneje pa je sodeloval pri arheoloških izkopavanjih v Golubiću pri Bihaću, kjer so izkopavali naselbino severnoilirskega plemena Japodov.

Od leta 1958 dalje je bil vodja arheološkega oddelka Dolenjskega muzeja v Novem mestu. Tu je najprej preuredil prvo začasno arheološko zbirko in se lotil terenskih raziskav na območju osrednje Dolenjske in Novega mesta. Med njegova najvažnejša raziskovanja štejemo odkrivanje velike žarnogrobiščne nekropole na Mestnih njivah, izkopavanje halštatskih gomil in keltskih grobov v Kandiji, raziskovanje keltsko-rimskega grobišča na Beletovem vrtu in leta 1986 začeto odkrivanje keltskih grobov in halštatske gomile na Kapiteljski njivi na Marofu. Več let je sodeloval tudi pri raziskovanju antičnega mesta Neviodunum v Drnovem pri Krškem. Izkopaval je rimske in staroslovanske grobove v Pristavi pri Trebnjem, rimske grobove v Straži pri Novem mestu in odkrival antične podeželske hiše v Šmihelu pri Žužemberku. Po njegovi zaslugi sodi Novo mesto med arheološko najbolj raziskane kraje v Sloveniji. V Dolenjskem muzeju, kjer je bil zaposlen skoraj petintrideset let, je postavil stalno arheološko zbirko in pripravil več občasnih razstav arheološkega gradiva.

Rezultate svojega dela je predstavljal na številnih strokovnih posvetovanjih, kongresih in simpozijih doma in v tujini. V domačih in tujih publikacijah je objavil številne razprave z znanstvenim vrednotenjem arheoloških najdb. Je tudi avtor desetih samostojnih publikacij ter pisec številnih poročil, strokovnih in poljudnih člankov. Njegova obsežna raziskovalna in publicistična dejavnost ga uvršča med vidnejše slovenske arheologe. Pomembna so zlasti njegova predavanja o izsledkih arheoloških raziskav na tleh Novega mesta, s katerimi je seznanjal evropski arheološki svet.

Stike je imel tudi z muzeji v tujini, predvsem z Rimsko-germanskim muzejem v Mainzu in tamkajšnjo konservatorsko delavnico, ki je rešila tudi nekatere najdbe iz Novega mesta. Leta 1978 je bil izvoljen za dopisnega člana Nemškega arheološkega inštituta v Berlinu. Leta 1974 mu je skupnost muzealcev Slovenije podelila naziv muzejskega svetovalca. Po njem se imenuje ulica v Novem mestu.

Knez je tudi avtor številnih prispevkov, ki se nanašajo na najstarejšo zgodovino rodnega Laškega in so bili objavljeni v Časopisu za zgodovino in narodopisje, Kroniki ter v zborniku Občina Laško. V Knjižnici Laško je imel leta 1992 predavanje z naslovom Najstarejša zgodovina Laškega. Ob Knezovi 60-letnici je Muzej Laško pripravil razstavo o njegovem delu. Ob 15-letnici njegove smrti so v Dolenjskem muzeju pripravili spominsko razstavo, ki je v letu 2009 gostovala tudi v Laškem.