Advanced Search
en
sl en it hu
Fonts
100%
125%
150%
200%
Colours
Default colours
High contrast
Inverted colours
Black and white
Pointer
Reset

KERT, Zlata

Zlata Kert, portret
Zlata Kert - Foto: avtor neznan (Vir: Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert - organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259)

Photo Gallery

Birth Date:
22. May 1939, Maribor
Death Date:
4. October 1981, Maribor
Professions and Activities:
Places of Work:
Municipality:
Lexicon:

Po končani mariborski Klasični gimnaziji je odšla v Ljubljano, kjer je na Filozofski fakulteti študirala italijanski in francoski jezik s književnostjo. Štipendija ljubljanskega univerzitetnega sveta ji je leta 1960 omogočila pol leta trajajoč študij v Franciji. Po vrnitvi v Ljubljano je diplomirala iz francoskega jezika s književnostjo. Svojo poklicno pot je pričela leta 1961 kot profesorica francoščine na ravenski gimnaziji. Gimnazijsko poučevanje je leta 1964 zamenjala z delom prevajalke v Tovarni avtomobilov Maribor. Potek njene karierne poti se je bistveno spremenil leta 1967, ko je bila izbrana na razpisu za delovno mesto referentke v novoustanovljeni matični službi takratne Študijske knjižnice. Tega leta je predhodnica današnje Univerzitetne knjižnice Maribor prevzela reorganizacijo knjižnične mreže v mariborski občini. Pri načrtovanju razvoja splošnega knjižničarstva v Mariboru je posledično sodelovala tudi Zlata Kert. Svojega dela se je lotila zelo sistematično in z veliko mero zagnanosti. Popisala je vse obstoječe knjižnice v občini in jih spodbujala k delu. Skrbela je za urejanje prostorske problematike posameznih knjižnic, pripravila načrt prenove društvenih knjižnic in ustanovila potujočo knjižnico. Skupaj z ostalimi mariborskimi knjižničarji je tako vizionarsko zastavila načrt, ki je v razmeroma kratkem času popolnoma spremenil mariborsko splošnoizobraževalno knjižničarstvo in privedel do nastanka Mariborske knjižnice. Naslednja postojanka na njeni bibliotekarski poti, ki jo je vseskozi preživela v Študijski knjižnici, je bil oddelek za dopolnjevanje knjižničnega gradiva. V oddelek, katerega je prevzela konec leta 1970, je vnesla vrsto sprememb, tudi tehničnih. Mnoge izmed njenih so se pozneje uresničile v delovanju Univerzitetne knjižnice Maribor. Skrbela je za tesno sodelovanje z drugimi oddelki knjižnice, predvsem z oddelkom za delo z uporabniki in z oddelkom za obdelavo knjižničnega gradiva. Skrbno je izbirala strokovno, znanstveno in študijsko literaturo in pri izboru upoštevala potrebe posameznih knjižnic znotraj univerze. Skupaj z Bredo Filo pa je sodelovala pri pripravi raziskovalne naloge Problemi informacij družbenih ved v knjižnicah in NATIS v Sloveniji. Zanjo je prispevala predvsem uvodni del, v katerem je opisala nastanek in pomen Unescovega program NATIS.
V svojem skoraj 15 let trajajočem delu v Študijski knjižnici je postala strokovnjakinja za oblikovanje znanstvenih fondov v univerznih knjižnicah, za racionalizacijo knjižničnega poslovanja, za vključevanje slovenskega knjižničarstva v mednarodne sisteme in za posebna področja knjižničarstva. Z obiski uglednih svetovnih knjižnic in študijem tuje strokovne literature si je pridobila znanje, ki ga je spretno uvajala v prenovo univerznega knjižničarstva v Mariboru. Pridobljeno znanje ji je bilo v veliko pomoč tudi pri vodenju komisije za knjižnično-dokumentacijsko-informacijski sistem Univerze v Mariboru, ki je bil ustanovljen leta 1977.
Napisala je vrsto znanstvenih in strokovnih sestavkov in bila dejavna v številnih stanovskih organizacijah. Med drugim je v 70. letih 20. stoletja kar dvakrat prevzela vodenje Društva bibliotekarjev Maribor. O pomenu in vlogi knjižničarstva je nenehno ozaveščala tako strokovno kot širšo javnost. Sodelovala je na številnih radijskih predavanjih in strokovnih zborovanjih, prirejala je tečaje za ljudske knjižničarje in v domači knjižnici sodelovala pri pripravi knjižnih razstav.

Za svoj doprinos k razvoju mariborskega knjižničarstva je leta 1975 prejela Čopovo diplomo, najvišje državno priznanje s področja bibliotekarstva, šest let kasneje pa še red dela s srebrnim vencem.

  • Hartman, B. Zlata Kert: 1939-1981. V: Hartman, B. Maribor – dogajanja in osebnosti, 2009, str. 350-354.
  • Hartman, B. Umrla je Zlata Kert. Knjižnica: revija za področje bibliotekarstva in informacijske znanosti, 1982, letn. 26, št. 1-2, str. 125-129.
  • Hartman, B. Zlata Kert. Večer, 9. okt. 1981, letn. 36, št. 234, str. 4.
  • Mihalič Klemenčič, A. Zlata Kert – organizatorka mariborskega knjižničarstva. V: 100 let Univerzitetne knjižnice Maribor: 1903-2003: jubilejni zbornik, 2003, str. 255-259.
Password Author: Tamara Jurič, Mariborska knjižnica
Date of First Entry: 4. 10. 2018 | Latest Modification: 5. 1. 2022
Tamara Jurič. KERT, Zlata. (1939-1981). Obrazi slovenskih pokrajin. Mestna knjižnica Kranj, 2020. (citirano: 13. 11. 2024) Dostopno na naslovu: https://www.obrazislovenskihpokrajin.si/en/oseba/kert-zlata/
Report a Bug