Gimnazijo je v letih 1920/21 do 1927/28 obiskovala v Novem mestu, kjer je tudi maturirala. Po maturi je na Filozofski fakulteti v Ljubljani študirala biologijo in leta 1932 diplomirala, leta 1955 pa prav tako v Ljubljani doktorirala na Prirodoslovno-matematično-filozofski fakulteti z nalogo o hroščih. Poročena je bila z zoologom Stankom Karamanom, prav tako sta priznana zoologa tudi njuna sinova Mladen in Gordan.
Sprva je poučevala na gimnazijah v Skopju in Bitoli, med vojno v Kragujevcu in Smederevu, po letu 1945 pa v Splitu. Od leta 1950 je bila kustosinja Mestnega muzeja v Dubrovniku. Že od leta 1953 je na skopski univerzi poučevala najprej kot docentka, od leta 1959 kot izredna profesorica, leta 1964 pa je postala redna profesorica za gozdno entomologijo na Kmetijsko gozdarski fakulteti v Skopju.
Predmet njenega raziskovanja so bili hrošči tal, kobilice in jamska favna v južnem delu Balkanskega polotoka. Raziskovala je tudi na drugih območjih Evrope, Afrike in Bližnjega vzhoda, kjer je odkrila številne nove vrste žuželk. Nekatere so poimenovane po njej.
V letih 1963–1967 je bila predsednica Biološkega društva, v letih 1961–1968 Steleološkega društva ter v letih 1959–1965 Društva za varstvo rastlinja. S področja biologije je napisala vrsto člankov, razprav, ocen, kritik in referatov. Objavila je okoli sedemdeset znanstvenih in strokovnih prispevkov v strokovnih glasilih zlasti v Makedoniji pa tudi v nemškem in francoskem časopisju.
Nagrada »11. oktomvri« za življensko delo, 1968
225 let novomeške gimnazije. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 392.
Smagur, B. Makedonska ženska. Naša žena, februar 1973, let. 32, št. 2, str. 23.
Enciklopedija Slovenije, zv. 16: Dodatek A-Ž. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 97.
Hrvatski biografski leksikon, zv. 7: Kam-Ko. Zagreb: Leksikografski zavod Miroslav Krleža, 2009, str. 79–80.