KALISTER, Janez Nepomuk

Z Janezom Kalistrom se je začela uspešna zgodba Kalistrov in Gorupov, ki so se uveljavili v tedanjem Trstu. Kalister je za sabo potegnil še nečaka Franca Kalistra in mu omogočil uveljavitev v Trstu, kakor tudi vsestransko uspešno finančno poslovanje drugega nečaka Josipa Gorupa, ki je pustil neizbrisen pečat na Reki.
Življenje Janeza Kalistra se je začelo v vasi Slavina (pri Pivki) v hiši kmeta Andreja in gospodinje Marije. Ko je bil K. star okrog 15 ali 16 let, okrog leta 1822, je stopil kot preprost kmet na pot prekupčevanja. Sprva je v Ljubljani kupoval žito in usnje in ga nato z dobičkom preprodajal naprej. Postal je previdnik, skrbel je za dobavo sena in ovsa za kobilarno-konjarno v Lipici na Krasu in na Prestranku pri Pivki. Pravi preskok pa je K. opravil z jemanjem v zakup (takrat se je reklo »jemati v štant«) cestnine in užitnine (krajevni davek od prodaje tržnega blaga) na raznih koncih cesarske Avstrije. Prav tako je prevzemal prodajo soli in tobaka, ki sta bila takrat monopolno blago. K. je slovel po občudovanja vredni pridnosti in delavnosti. Delal naj bi od zgodnjega jutra do poznega večera, po drugi strani pa je bil skromen, varčen in pošten, ni pa veljal za skopuha. K. se je v Trst preselil ok. leta 1840. V Trstu je imel K. več palač, stavb in drugega premoženja v samem mestnem središču. Velike stavbe na vogalu današnjih ulic Coroneo in Carducci se je prijelo ime Casa Kalister. V palači so bili poleg bivanjskega dela in uradov še skladiščni prostori in hlevi. Stara poslopja je porušil in na novo pozidal. Nova štirinadstropna hiša uz lepim razgledom po mestu je bila dokončana leta 1864 in je še danes prepoznavna, saj v pritličnih prostorih domuje znana trgovina Godina.
Poleg vsega že navedenega je imel K. bombažno predilnico, barvarno in papirnico, velika skladišča v Trstu in na Reki. Ukvarjal se je tudi s posojilno dejavnostjo, saj je posojal denar podjetnikom, ladjarjem in trgovcem, pa tudi državnim ustanovam (npr. železnicam). Janez Nepomuk Kalister je postal eden izmed najbogatejših meščanov Trsta. Bil je tudi ladjar. V pomorske posle je vstopil leta 1855. Njegovi sta bili jadrnici Maria Francesca, ki je bila splavljena leta 1854 (518 ton nosilnosti) in Martinščica, ki je bila splavljena leta 1855 (483 ton nosilnosti). K. je bil aktiven član nastajajočega slovenskega in slovanskega meščanstva v Trstu. Poznal se je s pobudniki Slavljanskega zbora, ki je bilo ustanovljeno 1848 kot prva organizirana in narodno politična skupina zavednih Slovencev in Slovanov. K. je finančno podpiral tiskanje prvega slovenskega in slovanskega časopisa v Trstu, ki ga je društvo izdajalo pod imenom Slavljanski Rodoljub.

Bil je radodaren bogataš in mecen. Skrbel je za olepšanje domače cerkve v Slavini. Podpiral je živinorejo in sadjarstvo v slavinski fari. Ustanovil je 12 podpornih ustanov za dijake postonjskega in sežanskega okraja (vsakemu dijaku naj bi šlo 240 goldinarjev). Zapustil je tudi hišno ustanovo za hišne posestnike v višini 90.000 goldinarjev, in sicer za posestnike iz Slavine in Koč po 20.000 goldinarjev, za ostale posestnike v slavinski župniji pa 50.000 goldinarjev.

K. nečaka Franc Kalister in Josip Gorup, dediča ogromnega premoženja, sta dala pokojnemu stricu leta 1869 postaviti na pokopališču pri sv. Ani v Trstu grobnico. O tem je pričal latinski napis: »In memoriam Josephus Gorup and Franciscus Kalister nepotus posuere. Anno 1869«. Slovenski tržaški zapisovalec starožitnosti Josip Godina-Verdelski je zanamcem pustil napis: »Sprelep nadgroben spominek – za 4.000 goldinarjev! – sé slovenskim napisom – pervim v tem jeziku«. V družinsko grobnico je bila kasneje poleg K. položena še žena Marija Bole (umarla 19.7.1880). Ob njiju so v presledkih pokopali še tri sorodnice.
Pahor, M.: Družina Kalister v Trstu. Podoba Trsta v 19. in v začetku 20. stoletja, v: Kronika, časopis za slovensko krajevno zgodovino, št. 58, Ljubljana 2010, str. 29-58.