JURIČ, Bernardka

Svoja osnovnošolska leta je preživela v Pleterjah. Po opravljeni maturi na ptujski gimnaziji (1992) se je odločila za študij na Fakulteti za gradbeništvo Univerze v Mariboru in tam leta 1999 diplomirala iz gospodarskega inženirstva. Magistrirala je iz tehniškega varstva okolja na Fakulteti za strojništvo v Mariboru (2004).

V letih 1999‒2000 je službovala v podjetju Gradis Gradnje Ptuj, nato se je zaposlila kot višja svetovalka na Oddelku za okolje in prostor Upravne enote Ptuj (2000‒2004). V tem času je opravila strokovni izpit iz upravnega postopka (2001) in strokovni izpit za pooblaščeno inženirko na Inženirski zbornici Slovenije (2002). Od leta 2004 je zaposlena v podjetju Projekt Nova Gorica kot vodja ljubljanske enote. Ukvarja se z gradbenim inženiringom, prostorskim načrtovanjem in projektiranjem, z nadzorom gradnje in z okoljskim nadzorom. Od leta 2005 je tudi koordinatorica za varnost in zdravje pri delu. Bila je tudi asistentka na Fakulteti za gradbeništvo v Mariboru, kjer je leta 2012 pridobila status višje predavateljice iz varstva okolja. Tam še vedno izvaja mentorstvo študentom pri pisanju diplomskih nalog. Na Visoki šoli za trajnostni razvoj v Kranju predava prostorsko načrtovanje (2016‒).

Aktivna je v strokovnih organizacijah na področju gradbeništva: v International Council for Research and Innovation in Building and Construction (CIB) in Inženirski zbornici Slovenije (IZS), kjer je članica komisije za sistemske zakone in projektne skupine za prostor, predsednica delovne skupine za varstvo okolja ter izpraševalka pri strokovnih izpitih za predpise s področja graditve objektov, urejanja prostora, arhitekturne in inženirske dejavnosti, zborničnega sistema ter osnov varstva okolja in splošnega upravnega postopka. S svojimi strokovnimi in znanstvenimi prispevki sodeluje na konferencah doma in v tujini, članke objavlja v revijah Waste management, Gradbenik, IZS.novo: glasilo Inženirske zbornice Slovenije, Neprofitni management.

V prostem času se posveča vztrajnostnemu kolesarjenju, smučarskemu teku, trekingu in turnemu smučanju. Na smučeh je pretekla 440 km dolgo progo Rajalta Rajalle-hiihto, ki vodi od ruske do švedske meje (2014, 2015), 900 kilometrov na preizkušnji Skiing Through Finland (2017) in opravila štiriindvajseturni tek na Rogli (177 km, 2019). Večkrat se je preizkusila na koroškem hribovskem izzivu K24, na katerem se tekači povzpnejo na pet gora v manj kot štiriindvajsetih urah. Izkazala se je s posebno težkimi kolesarskimi podvigi. Prekolesarila je Dolomite (Italija, 2015), Grossglockner (Avstrija, 2015‒2017), Finsko in Norveško (2016) ter se udeležila številnih organiziranih kolesarskih prireditev v Sloveniji in tujini, med drugim so to bile 4. dobrodelni brevet: Pomagajmo otrokom do še lepšega otroštva (2017), Novoletna tržaška stotica (2017), Superrandonnée: Aufi muss i (2018) in Zimska klasika 300 km (2019).

V letu 2018 je opravila dve solo bikepacking kolesarski preizkušnji po Avstraliji, brez spremljevalne ekipe in v ekstremnih razmerah. Aprila je kot prva Slovenka prevozila 5.500 kilometrov dolgo pot od Pertha do Sydneyja – Indian Pacific Wheel Ride. V septembru in oktobru je opravila še težjo, 6.200 kilometrov dolgo kolesarsko dirko Terra Australis Bike Epic in tako prva na svetu v istem letu prevozila Avstralijo od zahoda proti vzhodu ter od severa proti jugu. Svojo kolesarsko avanturo po Avstraliji je opisala v monografiji 12.000 kilometrov greha (2019). Leta 2019 se je z gorskim kolesom ponovno podala v Avstralijo, na dirko Race to the Rock (3.000 km). Naslednje leto se je udeležila dobrodelnega kolesarjenja na Trans Global Bike Race (2020), na katerem je 37 kolesarjev dva in pol krat virtualno obkrožilo Zemljo, sama je prispevala 2.709 kilometrov. Avgusta 2020 je v šestih dneh in trinajstih urah prekolesarila še 1.280 kilometrov dolgo progo Swiss Bike Adventures (SBA), kjer je premagala 21.000 višinskih metrov.

Z namenom vzpodbujanja varnega in zdravega športa je ustanovila Športno društvo Berni (2017).