JOVANOVIĆ, Klarisa

Rodila se je na Ptuju, otroštvo pa je preživela v Izoli, kamor se rada vrača. Na Filozofski fakulteti v Ljubljani je diplomirala iz francoščine in primerjalne književnosti. Prevaja iz novogrščine, hrvaščine, srbščine, makedonščine, francoščine in italijanščine. Prva knjiga, prevod romana Otok v luninem popku grškega pisatelja Filipposa Drakondaidisa, je izšla leta 1986 pri Pomurski založbi. Od leta 1996 živi v Čentibi pri Lendavi. V širšem prekmurskem prostoru ustvarja avtorsko glasbo ter nastopa na samostojnih koncertih. Leta 2016 je izdala avtorski CD z naslovom Amandolat: pesmi iz panonskih, sredozemskih in balkanskih pokrajin.

Do leta 2001 je objavljala prevodno leposlovje, prozo in poezijo v literarnih revijah in radijskih oddajah. Leta 2001 je po naročilu Inštituta za novogrške študije iz Strasbourga prevedla antologijo grške literature 20. stoletja, leto kasneje pa še antologijo turške literature 20. stoletja (po grškem prevodu). Sledile so: Luči na odprtem morju, antologija grške kratke proze, (Vodnikova založba, 2003), novela Maniker grškega pisatelja Hristosa Hrisopulosa (Center za slovensko književnost & Založba Škuc, 2005), roman Nevarna kuharija grškega pisatelja Andreasa Staikosa (Tuma, 2005), roman Ministrstvo za bolečino hrvaške pisateljice Dubravke Ugrešić (Meander, 2005), pravljica O skopuhu, ki se je skril v blagajno grškega mladinskega pisatelja Evyeniosa Trivizasa (Lepa beseda, 2006), roman Gen za dvom grškega pisatelja Nikosa Panajotopulosa (Modrijan, 2008), roman Sneg v Kazablanki makedonske pisateljice Kice Kolbe (Tuma, 2008), Široko morje, beli breg, pravljice iz dežel Sredozemlja (Revija Galeb – Zadruga Novi Matajur, 2008), pravljica O miški, ki se je želela dotakniti zvezde grškega mladinskega pisatelja Evyeniosa Trivizasa (Lepa beseda, 2010), roman Mala Anglija grške pisateljice Ioanne Karystiani (Študentska založba, 2012), roman Ob volčjem svitu se vračajo grške pisateljice Zyranne Zateli (Društvo 2000 in KUD AAC Zrakogled, 2012). Urjenje v življenju in Berenikini lasje pisatelja Nedeljka Fabria (KUD AAC Zrakogled in Zveza Modro-bela ptica, 2013, 2014), Dnevnik nezvestobe Emiliosa Soloma (Pivec, 2017), Zakaj sem ubila najboljšo prijateljico pisateljice Amante Michalopoulou (Modrijan, 2018), Gorila na luni pisateljice Eleni Katsama (Malinc, 2020), Agrigento pisatelja Kostasa Hatziandoniua (Pivec, 2021), Kaj je ostalo od noči, pisateljice Ersi Sotiropoulos (KUD AAC Zrakogled, 2023). Več njenih prevodov in avtorskih del je na voljo v elektronski obliki kot e-knjiga.

Prispevala je podatke za Slovenski veliki leksikon (Mladinska knjiga, 2003-2005) za 100 grških pisateljev, dramatikov, pesnikov in esejistov, od 11. do 20. stoletja.

Od leta 2007 se uveljavlja tudi kot pesnica. Izdala je več pesniških zbirk: lirsko pesnitev Zgiban prek Mure (Lepa beseda, 2007), zbirko haikujev Kimono, na otip (Založba Pivec, 2013) in Izgnana (Kud AAC Zrakogled, 2018). Pred tem je poezijo objavljala v literarnih revijah (Sodobnost, Dialogi, Mentor, Nova Atlantida, priloga Dnevnika) in radijskih oddajah (Literarni nokturno). Zgiban prek Mure je bila leta 2008 nominirana za najboljši prvenec. Od januarja 2014 je članica Društva slovenskih pisateljev.

Piše tudi pravljice: Telovadec Nikolaj prežene tolovaja (Malinc, 2020), Pravljica pogrni se (Drava, 2021).

Kot glasbenica je na slovenskem glasbenem prizorišču navzoča od začetka 90. let. Njen repertoar obsega uglasbeno poezijo in priredbe ljudskih pesmi, poleg slovenskih tudi tistih iz dežel nekdanje Jugoslavije, južne Evrope in vzhodnega Sredozemlja. Precej se je ukvarjala tudi z glasbo sefardskih Židov. Sodeluje z domačimi in tujimi glasbeniki: z Ladom Jakšo, Žarkom Živkovićem, Vladom Batisto, Vaskom Atanasovskim, Igorjem Bezgetom, Ninom Mureškičem, Enzom Favato … Nastopa tudi v tujini; doslej na Hrvaškem, v Italiji, Avstriji, Franciji, Bosni in Hercegovini, Makedoniji, Švici, Grčiji in na Nizozemskem. Pela je tudi s skupino Trio Bahur ter z njimi leta 2001 izdala album Hasret, na katerem so priredbe manj znanih in pozabljenih pesmi iz Bosne, Makedonije, Grčije in Turčije. Sodelovala je tudi z izraelskim klasičnim kitaristom, aranžerjem in skladateljem Drorom Orgadom ter z njim pripravila koncert pesmi španskih Judov Sefardov, ki so se po letu 1492, ko so bili izgnani iz Španije, naselili v severni Afriki, Franciji, Italiji… in v deželah tedanjega Otomanskega imperija.

Znana je tudi kot izvajalka uglasbene poezije.