JANEČEK, Janez Frančišek

Celjski orglar Janez Frančišek Janeček, čigar družinsko poreklo ni povsem razjasnjeno, se je rodil na Češkem, kjer se je verjetno pri enem tamkajšnjih najpomembnejših baročnih orglarjev in domnevnem sorodniku Vojtěchu Jiřiju Dvorskýmu izučil tudi izdelovanja orgel.

Življenjska pot ga je nato okoli leta 1720 zanesla v Celje, kjer se je 1721. leta poročil z Marijo Sartori, hčerko uglednega celjskega trgovca, in si tam dobro leto po poroki pridobil še status meščana. V spodnještajerskem mestecu je našel ugodne pogoje za svojo obrt in si – najbrž na Bregu – uredil orglarsko delavnico, ki je bila sicer majhna, a v obdobju, ko se je močno razmahnilo opremljanje cerkva z orglami, vseskozi precej dejavna; z orglami in cerkvenimi ali kornimi pozitivi je ta tako opremila veliko cerkvenih notranjščin zlasti na širšem Celjskem, pa tudi v gospodarsko in kulturno močnejših krajih ter samostanih in romarskih središčih drugod po Slovenskem in na Hrvaškem (Ljubljana, Maribor, Zagreb, Ptuj, Laško, Idrija, Rogatec, Sladka Gora, Crngrob, Stična, Olimje, Marija Bistrica …). Po naročilu plemiških družin je delavnica s salonskimi pozitivi opremljala tudi njihove grajske kapele in druge imenitnejše prostore. Pri izdelavi orgelskega okrasja in pozitivov je celjski orglar sodeloval z različnimi rezbarskimi mojstri in kiparji, med njimi z Mihaelom Löhrom, Jožefom Straubom in s Ferdinandom Gallom.
Janeček je bil dober in zanesljiv obrtnik, ki je izdeloval vzdržljiva glasbila, ob tem pa je dobro obvladal tudi zahtevno delo intoniranja orgel. Vsake njegove orgle so unikatni izdelek, katerega izdelavo je vedno prilagodil posameznemu naročniku, prostoru ali namenu. Uspešnost njegove delavnice naposled potrjujejo številna naročila – danes se mu pripisuje avtorstvo vsaj 37 ohranjenih orgel, izdelal pa je vsaj 50 glasbil.
Poroka s premožno meščanko in uspešnost pri delu sta mu posledično omogočila nagel vzpon po družbeni lestvici in sodelovanje v celjski mestni upravi; dolgo časa je bil mestni odbornik, nekaj let pa je opravljal tudi funkcijo mestnega sodnika, kar je bil najvišji upravno-sodni položaj v mestu.

Več indicev kaže na to, da je Janeček umrl v Celju v prvi polovici maja 1778. Po njegovi smrti je orglarsko delavnico vodila njegova druga žena Marija Katarina, dokler ni 1785. leta orglarske pravice naposled kupil njegov učenec in pomočnik Anton Scholz, ki je mojstrovo tradicijo izdelave orgel negoval naprej. Po besedah raziskovalca slovenske orgelske dediščine Jurija Dobravca je Janeček »korenine češkega sloga izdelave orgel in ustvarjanja njihovega zvoka uspešno prenesel na slovenska in hrvaška tla«, in velja danes za enega najpomembnejših orglarjev baročne dobe, ki so delovali na območju Štajerske, Kranjske in Hrvaške, čigar obsežni opus pa še ni v celoti razkrit.

V starejši literaturi se pojavlja navedba, da sta v Celju v kratkem časovnem obdobju delovala dva orglarja s priimkom Janeček: starejši Franc in mlajši Ivan (Janez). Po najnovejših dognanjih gre v tem primeru le za eno osebo, ki je istovetna z opisanim Janezom Frančiškom.