Med prvo svetovno vojno se je družina Hudales iz doline Soče, kjer je bil Oskarjev oče v državni službi kot poveljnik carinikov, preselila v Savinjsko dolino, od koder je oče izviral. Oskar se je tako po delu osnovne šole v Gorici šolal še blizu Radmirja ter na nižji gimnaziji v Celju, nato pa na učiteljišču v Mariboru. V 20-ih letih 20. stoletja je služboval kot učitelj na Kozjanskem, nato pa z ženo živel in delal v Šmartnem ob Paki. Med drugim je pisal v Učiteljskem tovarišu, revijah Naš rod in Zvonček ter bil dejaven v vodstvu jugoslovanskega učiteljskega združenja ter v Pedagoški zadrugi. Deloval je tudi kot pevovovdja. Kot zagovornik komunističnih idej je imel težave s predvojnimi jugoslovanskimi oblastmi.
Ob nemški okupaciji je bil kmalu zaprt, doživel pa je še javni požig vseh svojih knjig. Nato je bil med izgnanci v Srbijo, kjer je organiziral slovenske partizane, v obdobju ob koncu vojne pa delal v propagandnem oddelku Vrhovnega poveljstva in v zveznem ministrstvu za prosveto.
Po vrnitvi v Slovenijo je bil zadolžen za šolstvo na republiškem prosvetnem ministrstvu, po informbirojevskem dogajanju pa je bil izključen iz Komunistične partije ter se je umaknil iz javnosti.
Po upokojitvi se je predvsem posvetil pisanju mladinskih del, ki so nastajala v njegovem novem domačem kraju, Mariboru. Pisal je predvsem za otroške in mladinske revije, med drugim je objavljal v Cicibanu in Pionirju. Na Radiu Maribor je bil zadolžen za vsebino pri literarni sekciji, pomagal je pri organizaciji Študijske knjižnice. Objavljal je tudi v Vestniku in Večeru.
Poleg več desetin mladinskih del se je posvečal tudi pisanju za odrasle, pri čemer se je najbolj osredotočil na zgodovinske teme ter poljudne domoznanstvena in potopisna dela. Kot prevajalec pa je med drugim poskrbel za prevod dela opusa bratov Grimm, trilogijeKarla Maya Winnetou ter delo S poti v Damask Wolfanga in Angelike Bator. Njegov skupni opus obsega preko 60 lastnih in prevedenih del. Večino je izdala založba Obzorja, pri kateri je Hudales tudi sicer sodeloval. Dejaven je bil tudi kot literarni kritik.
Hudales je bil prejemnik več nagrad s področja literature oziroma mladinske književnosti, po smrti so po njem poimenovali ulico v Mariboru.
Izbor del:
Gmajna, 1931
Postelja gospoda Fibriha, 1936
Zgodbe o bombažu, 1938
Zgodovina za nižje strokovne šole, 1947-48
Mladost med knjigami, 1952
Tibet, streha sveta, 1955
Križar Lenart, 1962
Med dvema svetovoma, 1962-63
Oskar Hudales – petinštiridesetletnik, Vestnik – glasilo Osvobodilne fronte za Mariborsko oblast, št. 194 (16. 8. 1950), str. 5, 7
M. Š.: Večer Oskarja Hudalesa, Večer (20. 12. 1965), str. 16
O. Hudales: Oktober v Užiški republiki, Večer (4. 11. 1967), str. 10
J. Švajncer: Umrl je Oskar Hudales, Večer (17. 12. 1968), str. 8
J. Zupančič: Oskarju Hudalesu v prijateljsko slovo, Večer (10. 1. 1969), str. 8
Mala splošna enciklopedija, 2. knjiga (H-O), Ljubljana 1975 (geslo HUDALES, Oskar)
Primorski slovenski biografski leksikon, 7. snopič, Gorica 1981 (geslo HUDALES Oskar)
Enciklopedija Slovenije, 4. zvezek, Ljubljana 1990 (geslo HUDALES, Oskar)