HADERLAP, Filip

V Novem mestu, kjer je obiskoval sedmi in osmi razred gimnazije, je maturiral leta 1869. Po maturi je najprej postal telegrafski uradnik, med drugim je služboval v Trstu in že takrat objavljal v Primorcu. S prispevki je sodeloval še v Soči in Slovenskem narodu. Po šestih letih je zapustil državno službo in postal časnikar. Pisal je v Novice in bil med letoma 1877 in 1882 urednik Slovenca, vodilnega časnika političnega katolicizma na Slovenskem, ki je tisti čas izhajal še kot tednik. Leta 1882 je ustanovil zlasti obrtnikom namenjen Ljudski glas in bil na začetku njegov urednik. Od leta 1883 do konca leta 1896 je urejal delavski list Mir iz Celovca, potem pa se je za njim izgubila vsaka sled. Umrl je neznano kdaj in neznano kje.

Haderlap, ki se je udejstvoval tudi politično, je nastopal kot ljudski tribun. Ko je bil še v Trstu, je najprej simpatiziral s programom socialnih demokratov, leta 1874 pa se je pridružil Bleiweisovi skupini in ostro napadal mladoslovensko politiko. Zastopal je katoliško konservativno smer in bil med prvimi, ki so hoteli na krščanski podlagi organizirati male obrtnike in delavce. Izdal je nekaj političnih brošur.

Poskušal se je tudi kot pesnik, pisatelj in prevajalec. Nekaj malega je prevedel za gledališče. V slovenščino je prevajal oziroma prirejal ljudske pesmi in povesti, svoje pesmi pa izdal v treh zbirkah (Brstje, Razne poezije in Pesmi na tujem). Za abecedno reformo je sestavil celo novo slovensko abecedo. Posebnega priznanja v tem oziru ni dosegel nikjer, javno je z njim leta 1882 v pismih Stricu v Ameriko v Slovenskem narodu obračunal Janko Kersnik. Bolj se je priljubil z objavo ljudskih pesmi Kuhnovci v Bosni, ki jih je leta 1879 izdal tiskar Janez Krajec iz Novega mesta. Istega leta je Haderlap Krajcu ponudil v tisk svoj prevod Tisoč in ene noči; zbirko  je iz nemščine prevedel (ali pa vsaj večino) v novomeškem zaporu, kjer je bil zaprt kot politični kaznjenec. V letu 1880 je Krajec pričel s tiskanjem omenjenega dela, ga končal leta 1891, na željo naročnikov pa opravil vezavo v enajstih knjigah. Komplet je danes izredna redkost. Prav tako je Krajec natisnil nekaj snopičev Haderlapovih Koroških bukvic.