GREGORIĆ, Viktor

Bil je sin Janeza Gregorića, lastnika gostilne na Glavnem trgu v Novem mestu. Maturiral je na novomeški gimnaziji leta 1888 z odliko. V Gradcu je študiral medicino in doktoriral leta 1898. Sprva je služboval v Ribnici, zatem v Sevnici, Sežani, Senožečah in Ilirski Bistrici, kjer je bil leta 1906 imenovan za okrožnega zdravnika in se naslednje leto tam tudi poročil z Berto Merk. Nato je opravljal svoj poklic še v Rogaški Slatini.

V času balkanskih vojn je bil dejaven pri zbiranju materiala za srbski Rdeči križ, nato pa je bil med prvo svetovno vojno v zaledju soške fronte v Ilirski Bistrici imenovan za sanitetnega častnika. Po koncu vojne je prišel v Novo mesto, kjer je leta 1922 kupil hišo in odprl prvo zasebno zdravniško prakso na tedanji Ljubljanski cesti 21 (danes so to prostori Knjižnice Mirana Jarca). Kot okrajni sanitetni referent si je prizadeval za zajezitev epidemij in postal višji zdravniški svetnik. Vse do smrti je opravljal tudi delo novomeškega okrajnega zdravnika. Bil je član različnih dobrodelnih organizacij in kot človekoljub skrbel za pomoči potrebne.

V letih 1923 in 1924 ga je kot uglednega člana Narodne radikalne stranke Pokrajinska uprava za Slovenijo imenovala za gerenta novomeške občine in mu za glavno nalogo zaupala izpeljavo novih občinskih volitev. Leta 1926 sta z ženo Berto, s katero sta posvojila zapuščeno dojenčico, kupila posestvo v Šmarjeških Toplicah, kjer je pod njunim vodstvom prišlo do zdraviliškega in letoviškega razvoja. Kot ljubiteljski fotograf je Viktor Gregorić zapustil tudi precej fotografij dolenjske krajine. Pokopan je v rodbinski grobnici na ločenskem pokopališču v Novem mestu.