Prof. dr. Marko Godina je bil rojen med drugo svetovno vojno. Njegova starša sta bila znani prekmurski pisatelj Ferdo Godina in njegova žena Zora Godina. Mati partizanka ga je kmalu po rojstvu prepustila v oskrbo sorodnikom. Ker je bil sin staršev partizanov, so mu takoj po rojstvu dali drugo ime, in sicer Stanko Rozman. V tem času je zanj skrbela njegova babica po materini strani.
Godina se je po končani osnovni šoli najprej vpisal na klasično gimnazijo v Ljubljani. Tu se je kot nadarjen dijak naučil več tujih jezikov – latinščine, francoščine, nemščine, angleščine in italijanščine. Leta 1957 je zbolel za menengitisom in se nekaj časa zdravil v Prekmurju. Čas, ki ga je preživel na zdravljenju, ga je spodbudil k študiju medicine. Medicino je študiral v Ljubljani in Zagrebu, kjer je diplomiral, in že kot študent za svoje raziskovalno delo v zvezi z zajčjo ustnico dobil nagrado. Leta 1971 je začel s svojim delom na Kliniki za plastično kirurgijo v Ljubljani in bil leta 1985 imenovan za predstojnika te ustanove.
Med leti 1972 in 1978 je veliko potoval po svetu in se dodatno izobraževal. Obiskal je več klinik za plastično kirurgijo: v Glasgowu se je naučil osnov mikrokirurške tehnike v plastični kirurgiji, nekaj časa je preživel v ZDA na Univerzi v Louisville (Kentucky), kjer je pisal svojo doktorsko disertacijo, bil ustanovitelj Evropskega tečaja za kirurgijo roke v Ljubljani in Umei na Švedskem ter ustanovil mikrokiruško službo v Kuvajtu.
Napisal je več pomembnih člankov, ki so bili posmrtno objavljeni v eni od najbolj znanih znanstvenih revij na svetu s področja plastične kirurgije Plastic and Reconstructive Surgery. Na tem področju je bil eden od pionirjev, saj je z metodo mikrokirurške rekonstrukcije ozdravil več kot 500 bolnikov s poškodbo goleni. Njegov način dela in metode so uporabljali po vsem svetu: v Braziliji, Argentini, Kanadi, Danski, na Kubi, v Nemčiji, na Švedskem, Veliki Britaniji in drugje. Bil je tudi pobudnik ustanovitve Oddelka za eksperimentalno kirurgijo na Medicinski fakulteti v Ljubljani. V njegov spomin so kirurgi iz vsega sveta leta 1987 v ZDA ustanovili Štipendijski sklad Marka Godine (Marko Godina Fellowship), ki zagotavlja izbranemu nadarjenemu kirurgu sredstva za enoletno dodatno izobraževanje na katerem od ameriških kirurških centrov.
V začetku februarja 1986, ko se je vračal iz Hannovra v Nemčiji, kjer je predaval, ga je na zagrebškem letališču pričakala njegova žena. Skupaj sta se v večernih urah z avtomobilom vračala proti Ljubljani. Zaradi slabih razmer na cesti (dež in sneženje) in zaradi napake pri prehitevanju tujih avstrijskih državljanov, ki so pripeljali v nasprotni smeri, sta na dolenjski avtocesti z veliko hitrostjo trčila v njihov avto in umrla na kraju nesreče. Pokopana sta na ljubljanskih Žalah.
Godina, M. et al. The reliability of clinical assessment of the depth of burns. Burns, 1977, št. 4, str. 92-94.
Godina, M. et al. Replantacija prstov in roke. Medicinski razgledi, 1979, let. 18, št. 1, str. 65-74.
Godina, M. Preferential use of end-to-side arterial anastomoses in free flap transfers. Plastic Reconstructive Surgery, 1979, št. 64, str. 673-682.
Godina, M. The free scapular flap. Disscusion. Plastic Reconstructive Surgery, 1982, št. 69, str. 786-787.
Godina, M. Early microsurgical reconstruction of complex trauma. Plastic Reconstructive Surgery, 1986, št. 78, str. 285-292.
Arnež, Z. Asist. dr. Marko Godina (1943 – 1986). Zdravniški vestnik, 1993, let. 62, št. 7-8, str. 333-334.
Arnež, Z. Marko Godina. Enciklopedija Slovenije 16. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2002, str. 68.
Lister, G. (ur.) Marko Godina: A Thesis on the Management of Injuries to the Lower Extremity. Ljubljana: Prešernova družba, 1991.
Sitar, S. Sto slovenskih znanstvenikov, zdravnikov in tehnikov. Ljubljana: Prešernova družba, 1987, str. 45.
Smej, Š. Kogar bogovi ljubijo, ta umre mlad. Vestnik, 17. okt. 1991, let. 42, št. 41, str. 6.
Besedilo je pripravil Marko Vugrinec. Njegov zapis hrani arhiv PiŠK Murska Sobota.