Študiral je bogoslovje. Posvečen je bil leta 1847. Najprej je bil v službi v Hrenovicah. Sredi leta 1848 je prišel v Kranj, kjer je dobil službo ravnatelja glavne šole in kateheta, ki jo je opravljal do leta 1861. Je najbolj zaslužen, da je Kranj leta 1861 dobil nižjo gimnazijo. Za to zaslugo ga je mesto Kranj izvolilo za častnega meščana. Na novoustanovljeni gimnaziji je Globočnik poučeval verouk in druge predmete. Eno leto je bil suplent, potem leto in pol pravi gimnazijski učitelj. Bil je aktiven član kranjske čitalnice in njen odbornik. Februarja 1864 je postal duhovnik na Brdu, se poleti preselil v Gorico in nato še istega leta postal dvorni kaplan in nadškofijski v Gorici pri svojem krstnem botru nadškofu Andreju Golmayerju. To službo je opravljal do smrti. Leta 1870 ga je papež imenoval za komornika. Leta 1875 je bil odlikovan s Franc Jožefovim redom. Literarno se je udejstvoval pri Zgodnji Danici. Leta 1863 je za prva izvestja kranjske gimnazije napisal prispevek o nastanku in razvoju gimnazije. Napisal je tudi knjigi Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali življenje sv. mučencev oglejskih, Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota in Pisma s koncila 1869-70. Prevajal je tudi dramska besedila.
Pisma s koncila, 1869-70
Nova cvetlica v duhovnem vrtu ali življenje sv. mučencev oglejskih, Kocijana, Kancija, Kocijanile in Prota, 1871
Le sette basiliche diRoma, 1877
Slovenski biografski leksikon, 1. knjiga, Ljubljana 1925-32
Osebnosti, od A do L, Ljubljana 2008
J. Močnik: 850 let Cerklje, podobe nekdanjih časov, Cerklje 2004, str. 205s