Na Dunaju je končal trgovsko šolo in prakticiral v očetovemu podjetju. Že kot mlad je služboval v Braziliji, Marseille-ju, v Aleksandriji, Liverpoolu, nato pa leta 1888 vstopil kot družabnik v Bombažno predilnico in tkalnico v Tržiču (Baumwoll Spinnerei und Weberei Neumarktl Glanzmann & Wachter, Bombažna predilnica in tkalnica Tržič Ed. Glanzmann & And. Gassner), ki so jo leta 1885 ustanovili njegovi bratje in člani veletrgovine Glanzmann.
V Tržiču je ustanovil dnevno zavetišče za delavske otroke, sodeloval pri ustanovitvi Vincencijeve konference in drugih društev. Papež Pij X. mu je po škofu dr. Jegliču leta 1911 celo podelil viteški križ sv. Silvestra. Bil je velik dobrotnik cerkvi, ki je v največji vnemi in gorečnosti skrbel za reveže.
Po prvi svetovni vojni je svoj delež v podjetju tržiške predilnice prepustil svojima sinovoma in se konec oktobra leta 1920 s svojo ženo Ano preselil na svoj grad Lindenburg v Bolzanu na južnem Tirolskem, kjer je 26. decembra 1925 umrl. Pokopan je v Bludenzu v rodbinski grobnici.
V. Kragl, Zgodovinski drobci župnije Tržič, Tržič 1994