GABERŠEK, Edo

Rodil se je v Bjelovarju in se leta 1948 s starši priselil v Celje. Po končani gimnaziji se je vpisal na Visoko ekonomsko šolo v Ljubljani in leta 1960 postal diplomirani ekonomist. Nazadnje je bil zaposlen na Gospodarski zbornici Slovenije, Območni zbornici Celje, od tam je tudi odšel v pokoj, neprofesionalno pa je dolga leta opravljal delo predsednika Zveze kulturnih društev Celje.

Folklori se je zapisal že kot gimnazijec, saj je bil od leta 1954 do 1965 aktiven član Akademske folklorne skupine France Marolt iz Ljubljane. Pod tedanjim vodstvom Franceta in Tončke Marolt se je naučil prvih ljudskih plesov in pesmi, po končanem študiju v letu 1972 pa je že sam vodil folklorno skupino v Šempetru v Savinjski dolini.
Leta 1973 je v Celju za to področje navdušil nekaj študentov in dijakov ter pod okriljem Železničarskega prosvetnega društva France Prešeren in ZKO Celje ustanovil Celjsko folklorno skupino. Strokovno jo je vodil do novembra 1988, potem delo prepustil mlajšim, sam pa sodeloval pri organiziranju nastopov in turnej ter drugih menedžerskih akcijah.
Začetki so bili trdi, saj je bilo treba hkrati učiti člane in postavljati program ter preskrbeti inštrumente, noše in drugo opremo. Razen tega, da je kot prekaljen maroltovec sam pripravil nekaj koreografij, je k sodelovanju povabil priznane strokovnjake z vseh območij tedanje Jugoslavije. Skupina je na ta način hkrati bogatila svoj repertoar in ustvarjala strokovne in programske povezave ter kmalu dosegla zelo visok kakovostni nivo, ki so ga potrjevale visoke ocene na domačih in mednarodnih folklornih festivalih.

Leta 1988 je izšel 3. zvezek zbirke Slovenska ljudska noša v sliki in besedi pod naslovom Kozjansko. Terensko raziskovalno delo je v povezavi z Marijo Makarovič v veliki meri opravil Edo Gaberšek.
Njegov entuziazem je rodil mnogo folkloristov, ki so kasneje razvili lastne skupine in projekte; tudi zato ga je leta 1999 Celjska folklorna skupina imenovala za častnega člana.

E. Gaberšek ni bil aktiven le kot folklorist; 15 let je sodeloval pri organizaciji Mladinskega pevskega festivala, 35 let je delal tudi v Turističnem društvu Celje (več let tudi kot predsednik) in enako dolgo tudi v Društvu ekonomistov Celje.

V letu 2000 je za svoje dolgoletno in uspešno delo na področju folklore prejel srebrni celjski grb.