V rani mladosti se je z materjo preselil v Cerklje. Njegova prva likovna učitelja v Ljubljani sta bila Jožef Kogovšek in Franz Kurz zum Thurn und Goldenstein. Slikarstvo je študiral od 1863 do 1873 leta, najprej na Dunaju nato pa še v Benetkah.
Po naročilu ruske knjeginje Žokovske je leta 1873 potoval na Kitajsko. Risanje je učil najprej na gimnaziji v Kranju (1878-1888) nato pa še v Ljubljani (1889-1908). Od leta 1880 je bil konzervator in dopisni član Centralne komisije za varstvo spomenikov na Dunaju. Sodi med začetnike slovenskega realizma. Odlikujejo se zlasti njegova zgodnja dela (Avtoportret, ok. 1870; Portret kiparja Ivana Rendića, 1871; Kitajski motiv, 1873). Pozneje je slikal na način akademskega naturalizma, včasih tudi v impresionistični tehniki. Njegove cerkvene upodobitve so zasnovane v izročilu beneške renesanse in nazarencev. Njegove slike krasijo mnoge cerkve, tudi cerkljansko: Križev pot in sv. Mihael. S tema stvaritvama se je zahvalil za čudežno rešitev , da je še kot otrok ostal pri življenju.
Pisal je o slikarstvu in konzervatorstvu. Ukvarjal se je tudi z ribištvom. Bil je začetnik umetne vzreje postrvjih vrst na Kranjskem in avtor osnutka Ribiškega zakona za Kranjsko, ki je bil sprejet leta 1888.
Umetno ribarstvo, 1886
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008
M. Kambič: Fotozbirka slikarja Ivana Franketa (1841-1927), Zbornik za umetnostno zgodovino 1995/1996, str. 256-260
M. Naglič: Po ljudeh gor, po ljudeh dol. Ivan Franke, “mojster vseh rib”, Gorenjski glas, 6. apr. 1999, str. 25
S. De Brea Šubic: Ivan Franke : 160-letnica rojstva : potovanje skozi čas ali premišljevanje o mitih, narodu, ogroženi naravi in obletnicah, Ribič jun. 2001, str. 144-145
M. Juteršek: Ivan Franke : ob 150-letnici rojstva, Mohorjev koledar 1991, str. 149-150