Vinko Filli je bil znan skladatelj in kulturni delavec iz Tolmina. Glasbene osnove je pridobil pri učitelju Sattlerju, Fillijevo poznanstvo s skladateljem Danilom Fajgljem, ki ga je naučil igranja na harmonij, pa je bilo ključno za njegovo nadaljnje glasbeno udejstvovanje. Pri osemnajstih je Vinko Filli dobil službo pisarja pri tržnem notarju, z učenjem glasbe pa je nadaljeval kot samouk. Sam se je naučil igranja na orgle, violino, čelo, piccolo in brač. Po petletnem pisarskem delu v notarski pisarni je bil imenovan za pisarja pri občinskem sodišču. V tem času je bil eden izmed delavnejših članov Rokodelskega bralnega društva, kjer je opravljal vlogo pevovodje, dirigenta, nazadnje pa tudi predsednika društva. Vodil je mešani pevski zbor in tamburaški orkester. Med prvo svetovno vojno je bil vojak v Brucku ob Muri in v Ljutomeru pri avstrijski vojaški cenzuri. Po vojni je Vinko Filli obnovil Rokodelsko bralno društvo. V okviru društva sta delovala pevski zbor in tamburaški orkester, imeli pa so tudi svoj dramski odsek ter knjižnico in čitalnico. V drugi polovici dvajsetih let je pritisk s strani fašistične oblasti postajal vedno večji; v društvo so se hoteli vriniti nekateri priseljeni Italijani, zahtevali so tudi prisotnost pevskega zbora na italijanskih prireditvah. V enajstih mesecih je imel Filli kar pet hišnih preiskav, leta 1923 pa so ga preko telegrama iz Rima prisilno upokojili. Do leta 1927, ko je zbor tajnikov fašistične stranke obmejnih provinc uradno razpustil vsa slovenska kulturna društva in priznal pravico do obstoja samo izrazito političnim društvom, je imel Tolmin predvsem po zaslugi Vinka Fillija zelo bogato kulturno življenje. Po razpustitvi kulturnih društev se je Filli začel udejstvovati v okviru cerkvenega pevskega zbora, ki ga je vodil ves čas pod fašizmom.
Filli je poleg vodenja pevskega zbora tudi skladal, predvsem za potrebe zbora, ki ga je vodil. Naj omenimo nekatera njegova dela: Venček narodnih za dvoglasni ženski zbor, Nikar ne sprašujte, Vagabund, Moč ljubezni, Tantum ergo, Božični tantum ergo. Uglasbil je veliko tekstov, npr. Pripravi, Jezus, tudi mene, Blažena noč, V zvezdicah žari nebo, Velikonočno vprašanje Magdaleni, Mati Božja na Ilovici, Binkoštna, Velikonočna, Presveta Rešnja Kri, Pozdrav, Ko ugasnejo vse zvezde, Krićev pot, Tiho, rahlo…, Kaj se vam zdi, Mengorski Materi ter mnoge druge.
Izbor del:
Cerkvene skladbe, 1993
Primorski slovenski biografski leksikon, 4. snopič, Gorica 1977
M. Gobec: Vinko Filli: Cerkvene skladbe: izdalo Združenje pevskih zborov Primorske, september 1993, Naši zbori: zbirka zborovskih skladb, št. 5/6 (1993), str. 129-130
B. Kljun: Vinko Filli – tolminski samorastnik, Primorske novice, št.49 (24.VI.1994), str.9
M. Slosar: Neznani glasbeni samouk: Vinko Filli – tolminski skladatelj, Delo, št.166 (20.VII.1994), str.13
A. Klinkon: Ustvarjalna pot Vinka Fillija, skladatelja in dirigenta, Tolminski zbornik, knj. 3 (1997), str. 361-364