Bil je sin očeta Vinka, pevovodja in skladatelja, ter matere Justine Kuk. Po maturi leta 1943 je poučeval na Colu nad Ajdovščino, od koder so ga italijanski vojaki odpeljali v posebne bataljone v južno Italijo. Ker je že istega leta stopil v stik s partizani, je bil aretiran in obsojen na pet let zapora. Kazen je prestajal v Nemčiji. Po vojni se je vrnil v Jugoslavijo in poučeval v Ljubinju ter Čadrgu, kasneje pa se je zaposlil pri obrtni zbornici okraja Tolmin. V letih 1952 do 1963 je kot svobodni umetnik izdeloval grafike, aranžiral in slikal. 1963 leta se je zaposlil na reklamnem oddelku v Salonitu Anhovo, kjer je opremljal kataloge in prospekte ter aranžiral razstave.
Bil je zelo nadarjen slikar, vendar mu vojne razmere niso dovoljevale študijskega izpopolnjevanja. Tudi kasneje se je moral za preživetje namesto slikarstvu največ posvečati uporabni grafiki. Izdelal je veliko reklamnih napisov ter predmetov, med drugimi logotip Metalflexa v Tolminu, napis na tovornjakih Avtoprevoza Tolmin ter osnutek za ovitek masla Planike Kobarid. Igral je violino in violončelo, sodeloval pri gledaliških predstavah gledališča Tolmin in za njih slikal scene. Imel je eno razstavo v šestdesetih letih v Tolminu.
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 4, Gorica 1977, str. 369