V letu 1908/1909 je obiskoval gimnazijo v Novem mestu, nato pa je šolanje nadaljeval v Ljubljani, kjer je maturiral leta 1915. Kot njegova starejša brata pravnik Franc Fabjančič ter publicist, politik in arhivist Vladislav Fabjančič je bil tudi on v dijaških letih član tajne dijaške organizacije Preporod.
Med prvo svetovno vojno je leta 1916 najprej padel v rusko ujetništvo, nato pa stopil v jugoslovansko legijo. Septembra 1916 je v Odesi postal rezervni častnik 1. srbske dobrovoljske divizije. Ko so ga v Dobrudži ujeli Bolgari, je do konca vojne leta 1918 delal kot ujetnik v tovarni sladkorja v Sofiji.
Po vojni je študiral romanistiko in slovansko filologijo v Zagrebu in Ljubljani. V zimskem semestru 1923/1924 je bil zaposlen kot suplent v Štipu, nato pa je do leta 1927 poučeval na gimnaziji v Kočevju slovenščino, srbohrvaščino, francoščino in stenografijo.
Svoje ujetništvo je opisal v podlistkih v Slovenskem narodu leta 1919. V Ljubljanskem zvonu je objavil več realističnih novel: Osemdeset palic leta 1919, Zlatniki, Eksplozija duš in V plamenih leta 1920 ter Prolog tragediji V novi svet leta 1921.
225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 352–353.
50 let slovenske gimnazije v Kočevju. Kočevje: Gimnazija, 1969, str. 10.
(Osmrtnica). Delo, 9. 12. 1978, let. 20, št. 284, str. 18.
Lovšin, E. Seznam preporodovcev 1912–1914. V: Preporodovci proti Avstriji, Ljubljana, 1970, str. 182.
Sekulić, M. Slovenski dobrovoljci v srbskih osvobodilnih vojnah 1912–1918 = Slovenian Volunteers in Serbian Liberation Wars 1912-1918. Vojaška zgodovina = Military History, 2010, let. 11, št. 1 (17), str. 58.
Slovenski biografski leksikon: 1. Knj.: Abram – Lužar. Ljubljana: Zadružna gospodarska banka, 1925–1932, str. 170.