Rodil se je v družini s šestimi otroki očetu Jožefu, puškarju, ki je izhajal iz Cegelnice pri Novem mestu, ter materi Mariji, rojeni Pogačnik, v Tržiču. Po maturi na novomeški gimnaziji leta 1917 in opravljeni vojaščini je najprej vpisal študij filozofije v Zagrebu, leta 1920 opravil abiturientski tečaj v Zagrebu ter v letih 1920–1925 prav tako v Zagrebu študiral na Visoki šoli za trgovino in promet, kjer je diplomiral leta 1925. S krajšimi zaposlitvami v Ljubljani, Celju in Zagrebu si je omogočil študij, v šolskem letu 1924/25 pa je krajši čas poučeval na trgovski šoli v Novem mestu, kjer je bil zaradi levičarskih nazorov odpuščen.
Leta 1925 se je zaposlil v podjetju Anton Šinkovec d. d. v Grosuplju, kasneje preimenovanem v Motvoz in platno, kjer je od knjigovodje napredoval v direktorja, ter v tovarni, v času gospodarske krize pred drugo svetovno vojno, vpeljal sodobno računovodstvo in kalkulacije ter moderniziral proizvodnjo. Zavzemal se je tudi za domačo blagovno menjavo ter organiziral pridelovanje lanu in konoplje v širši okolici tovarne, zlasti v Suhi krajini in Zasavju. Pred vojno je bil tudi med ustanovitelji društva Krka, ki si je med drugim prizadevalo za obnovo hidroelektrarne Zagradec in za elektrifikacijo Dolenjske.
Med drugo svetovno vojno je bil zaradi sodelovanja z Osvobodilno fronto zopet zaprt, odšel nato v ilegalo v okolico Firenc in se po zlomu fašizma vrnil na osvobojeno ozemlje. Leta 1944 je za Avnoj pripravil predpise o enotnem računovodstvu, ki so bili sprejeti februarja 1945. Po osvoboditvi Beograda ga je vlada imenovala za načelnika komisije za gospodarsko obnovo države, nato je postal direktor državnega revizijskega zavoda, leta 1946 je bil načelnik urada za cene pri Zvezni planski komisiji v Beogradu ter leta 1948 postal najprej izredni in nato redni profesor Ekonomske fakultete v Ljubljani za predmet organizacija podjetij. Po upokojitvi leta 1961 je še dve desetletji deloval kot predavatelj Ekonomske fakultete.
Napisal je več fakultetnih skript in priročnikov, objavil okoli 150 strokovnih prispevkov, poročil in razprav ter z referati sodeloval na medfakultetnih konferencah. Aktivno je sodeloval v Društvu ekonomistov Slovenije.
Gospodarski strokovnjak Metod Dular je po drugi svetovni vojni prvi začel razvijati področje ekonomike in organizacije podjetja na območju nekdanje države Jugoslavije, pri čemer pa mu čas in prostor nista bila vedno naklonjena.
Za svoje delo je prejel številna priznanja ter bil leta 1961 odlikovan z redom dela z rdečo zastavo.
Načela i komentar računskih planova za industriju i trgovinu, 1946
Temelji enakoličnega računovodstva. Načela in komentar normalnih kontnih razporedov za industrijo in trgovino, 1946 (soavtor)
Red dela z rdečo zastavo, 1961
225 let novomeške gimnazije: 1746–1971. Novo mesto: Gimnazija, 1971, str. 435.
Enciklopedija Slovenije: zv. 2: Ce-Ed. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1988, str. 395.
Adamič, F. Metod Dular: ob stoletnici rojstva inž. ekonom. Metoda Dularja (1899–1992). Rast: revija za literaturo, kulturo in družbena vprašanja, december 1999, let. 10, št. 6, str. 644–645.
Markelj, M. Delo je žar življenja. Dolenjski list, 8. november 1979, leto 30, št. 45, str. 33.
Turk, I. V spomin: profesor Metod Dular. Ekonomska revija, december 1990, leto 41, št. 5/6, str. 351.