Otroška in mladostna leta je preživela v Ljubljani, Litiji in Kamniku. Leta 1965 je diplomirala na Pravni fakulteti v Ljubljani, leta 1973 pa magistrirala s področja mednarodnega javnega in zasebnega prava ter mednarodnih odnosov na Pravni fakulteti v Zagrebu. Dvakrat je prejela Prešernovo nagrado za študente.
Že med študijem je začela delati na Radiu Ljubljana, kjer je ostala deset let. V razgibanem obdobju ob koncu šestdesetih let minulega stoletja so bili odmevni njeni tedenski zunanjepolitični komentarji, ko je s pomočjo analize mednarodnih dogodkov posredno komentirala domača politična dogajanja. V tem obdobju je pisala tudi za Naše razglede, kolumni za Mladino in Tedensko tribuno in številne druge publikacije, denimo za Teorijo in prakso, zlasti v rubriki Brez ovinkov. Po krajšem obdobju na Fakulteti na politične vede je leta 1977 postala novinarka Dela, za katerega je dopisovala iz Bonna (1978-1982) in Rima (1989-1993) ter nazadnje z Dunaja (1997-2003). Posebno pozornost je posvečala mednarodni politiki majhnih in novih držav s poudarkov na položaju Slovenije Evropi ter slovenskih manjšin v sosednjih državah.
Že v obdobju vlade Staneta Kavčiča na prelomu sedemdesetih let prejšnjega stoletja, pa tudi med razpadanjem Jugoslavije in z nastankom alternativnih gibanj v drugi polovici osemdesetih let, je publicistično dejavnost dopolnjevala z angažiranjem za aktualne javne politične zadeve. Štiri leta (1968-1972) je bila članica centralnega komiteja ZKS, kjer je spadala k manjšinskemu liberalnemu krilu. Po političnem obračunu s slovenskim “liberalizmom” v začetku sedemdesetih let je bila izločena iz političnega dogajanja in se je angažirala zlasti v Društvu novinarjev.
Kot predsednica Častnega razsodišča društva novinarjev Slovenije v letih 1984-1986 je prispevala pomemben delež h kodeksu novinarske poklicne etike. Posledica te aktivnosti je bila tudi od novinarskih kolegov predlagana kandidatura na (posrednih) slovenskih predsedniških volitvah leta 1988. Po osamosvojitvi Slovenije se je posvetila pisanju člankov o mednarodnopravnih temeljih nove države, položaju slovenskih manjšin v sosednjih državah, zlasti pa se je zavzemala za čim prejšnjo pridružitev Slovenije evropskim integracijam. “Evropska” naravnanost je bila podlaga za kandidaturo na listi LDS 2004 na evropskih volitvah, ko je postala poslanka Evropskega parlamenta in se vključila v politično skupino Zavezništva liberalcev in demokratov za Evropo (ALDE). Mandat se je končal leta 2009, ko se je upokojila in odtlej živi v Kamniku in deluje kot publicistka.
Onstran demokracije : izjave in stališča Liberalne akademije po letu 2005, 2009, (soavtorica)
Pet minut demokracije : (podoba Slovenije po letu 2004), 2008 (v slov. in angl.)
Avtoportret, 2006 (v slov. in angl.)
Nova socialna gibanja in novosti v socialni demokraciji, 1983
Kdo bo jutri odločal v Ameriki, 1968
Medjunarodni politički i ekonomski položaj zemalja u razvoju, 1976
Konflikti u trećem svetu, 1974
Za dosežke na področju novinarstva je dvakrat (v letih 1973 in 1987) dobila Tomšičevo nagrado.
Osebnosti od A do L, Ljubljana 2008, str. 216
V. Skale: “Ne eksplodiram, štejem do tri” : Mojca Drčar Murko, Celjan 2006, št. 270 (15. mar.), str. 16-17
S. Vidmajer: Slovenija je orodje Italije : Mojca Drčar Murko, evropska poslanka, Delo 2005, št. 47 (26. feb.).- str. 4-6
S. Saje: Smrt je utrudila do smrti / Stojan Saje : z verzi pesnika je slavnostna govornica mag. Mojca Drčar Murko spomnila na trpljenje taboriščnikov pod Ljubeljem. Tam se je ob 60-letnici osvoboditve zbrala množica ljudi, Gorenjski glas 2005, št. 47 (14. jun.), str. 3
J. Košnjek: Leta 2004 so nam ostali v spominu: Mojca Drčar Murko, evropska poslanka, Gorenjska 2004-2005, str. 31
Slovenski veliki leksikon, Ljubljana 2003, str.447
Bajt, Drago: Slovenski kdo je kdo, Ljubljana 1999, str. 105