DOBRONOKI, György

Rojen je bil v plemiški družini. Po nekaterih virih je nekaj časa obiskoval šolo v Zagrebu. 22. oktobra 1610 pa je postal član jezuitskega reda v Brnu (Češka). Za redovniško življenje je Dobronokija pripravil znameniti pridigar in prevajalec biblije Márton Káldi. Po duhovnih pripravah je začel filozofske študije v Gradcu, ki jih je končal leta 1622. Po drugih podatkih je leta 1622 končal teologijo v Rimu. Po zaključku študija v Rimu se je Dobronoki leta 1623 vrnil v Gradec. Na filozofski fakulteti je poučeval logiko, v naslednjem šolskem letu predaval fiziko, potem leta 1625 metafiziko.
Leta 1627 je služboval v Győru, od 1628 do 1630 je bil rektor zagrebškega kolegija jezuitov. Leta 1631 je prišel v Trnavo in večji del njegove življenjske poti je povezan s tem mestom. Prvi dve leti je bil rektor trnavskega kolegija, 27. novembra 1630 je z Miklósem Esterházyjem podpisal pogodbo o gradnji cerkve sv. Janeza Krstnika in kolegija.
Bil je ustanovitelj in prvi rektor univerze v Trnavi v letih od 1631 do 1635. 11. oktobra 1637 je bil premeščen v Sopron, od 19. avgusta 1639 do 1644 je bil vodja jezuitov v Humenne (Slovaška). Leta 1645 se je vrnil v Trnavo, hudo zbolel in z velikimi težavami opravljal rektorske naloge še eno leto. Umrl je leta 1649, nekateri viri omenjajo 27. marec, drugi 11. maj in še druge. Dobronoki je zapustil bogato življenjsko delo. V njegovo zapuščino spada veliki kompleks trnavske univerze in cerkve, vodstvo univerze, delovanje kolegijev v Győru, Humenne in Sopronu. Veliko je pisal, v glavnem v latinščini, vendar njegovih del niso natisnili. Od njegovih rokopisov se najpogosteje omenja dnevnik Actum Academicorum Collegii Sociatatis Jesu Tyrnnaviae, ki ga hrani univerzitetna knjižnica v Budimpešti (Egyetemi Könyvtár). Gre za sedemnajsti zvezek zapisov trnavske univerze in kolegija, katerega je pisal od 1. januarja 1636 do 11. oktobra 1637.