Leta 1942 je zaključil gimnazijo v Vidmu, nakar se je zaposlil na davkariji v Vidmu, Trstu in nazadnje v Tolminu. Leta 1850 se je pridružil očetu, ki je zakupil poštni promet za Tolminsko. Odprl je poštne linije Tolmin – Kanal, Tolmin – Bovec in Tolmin – Grahovo, po katerih je organiziral prevoz pošte s svojimi kočijami in konji. Od 1865 do 1883 je bil tolminski župan, 1876 je bil izvoljen za predsednika okrajnega cestnega odbora, 1881 za deželnega poslanca kmečke kurije sodnjiskih okrajev Tolmin, Kobarid, Bovec in Cerkno, leta 1891 je postal načelnik tolminskega gasilskega društva. Bil je podpornik politika Andreja Winklerja. Pri njem doma so se shajali razni slovenski rodoljubi in prebirali časopise, ki jih je Danilo Devetak naročal v ta namen. Snovali so čitalnico, ki so jo z vladno odobritvijo uradno odprli na ustanovnem občnem zboru leta 1862. Kot župan je dal zgraditi nov most čez Sočo (1880) in nove ceste Tolmin – Kamno po levem bregu Soče, Sv. Lucija (današnji Most na Soči) – Ušnik ter Kobarid – Breginj. Leta 1882 je založil Zgodovino Tolminskega avtorja Simona Rutarja. V kasnejših letih so njegovo delovanje napadali in ga obtoževali pridobitništva (odvetnik Josip Stanič je dal vložiti proti njem tožbo). Kljub morebitni korektnosti obtožb je imel Danilo Devetak velike zasluge pri kulturno-gospodarskih aktivnostih na širšem Tolminskem.
Po njegovi smrti je prevzel upravo pošte in poštnega prometa njegov sin Anton, ki je razširil mrežo poštnih linij in moderniziral poštne prevoze.
F. Juriševič: Primorska pošta skozi zgodovino, Koper 1967
M. Rutar: Kulturno življenje v Tolminu od 1848 do druge svetovne vojne, Tolminski zbornik (1956), str. 55-63
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 4, Gorica 1977, str. 281-282