DEV, Aleksander

Aleksander (Saša) Dev se je rodil v družini priznanega slovenskega skladatelja Oskarja Deva. Po diplomi pri profesorju Jožetu Plečniku leta 1927 se je usmeril v funkcionalizem in s svojim delom bistveno vplival na razvoj arhitekturne podobe Maribora.
Ukvarjal se je z gradnjo stanovanjskih in poslovnih zgradb ter počitniških objektov, oblikovanjem notranje opreme in pohištva, posvečal se je tipografiji, načrtom za najrazličnejše stroje in naprave ter oblikovanju nagrobnikov.
Njegovo delovanje lahko razdelimo v dve veliki obdobji. V obdobju, ki traja od njegovih začetkov pa vse tja do druge svetovne vojne, je Dev deloval kot samostojni arhitekt. Ustvaril je več kot petdeset arhitekturnih stvaritev, od katerih se jih večina nahaja v mestu Maribor, nekaj pa jih lahko zasledimo tudi v bližnji okolici. Drugo veliko obdobje njegovega ustvarjanja pa se je pričelo po vojni in je trajalo do njegove upokojitve leta 1965. V povojnem obdobju je bil zaposlen v različnih projektivnih birojih. Med leti 1947 in 1952 je bil direktor projektivnega biroja Slovenija-projekt, leta 1952 pa je prevzel vodenje podjetja Projekt Maribor, na čelu katerega je ostal vse do upokojitve.
Na začetku tridesetih let je skupaj z arhitektom Jaroslavom Černigojem projektiral več mariborskih zgradb, ki jih danes prištevamo med ključne primere slovenske moderne arhitekture. S stavbo Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev, stavbo Hranilnice Dravske banovine in Hutterjevim blokom sta zaorala ledino v sicer tradicionalno arhitekturno podobo Maribora in postavila temelje sodobne mariborske arhitekturne dejavnosti. Medtem ko palača Osrednjega zavoda za zavarovanje delavcev na vogalu Ulice talcev in Sodne ulice predstavlja njuno prvo arhitekturno stvaritev, sta s Hranilnico Dravske banovine na vogalu Tyrševe in Slovenske ulice ustvarila stavbo, ki predstavlja prvi primer uporabe železobetonske skeletne konstrukcije na Slovenskem. S Hutterjevim blokom, svojim zadnjim skupnim projektom, pa sta zaključila obdobje predvojne mariborske gradbene dejavnosti. Mariborski tekstilni industrialec Josip Hutter je leta 1939 razpisal natečaj, kjer sta v mednarodni konkurenci vsak s svojim projektom dobila enakovredni prvi nagradi. Prvi mariborski blok, ki pomeni novost v stanovanjski arhitekturi mesta ob Dravi, sta nato projektirala skupaj. Glavni delež je prispeval Dev, Černigojevo delo pa je bilo omejeno na arhitektonsko oblikovanje celote.
Ob projektih, ki jih je realiziral skupaj s Černigojem, lahko med njegove ključne arhitekturne stvaritve nedvomno prištevamo tudi poslopje Gospodarske zavarovalne zadruge Drava, ki ga je projektiral leta 1937 in s katerim je uspešno rešil problematiko zelo ozkega zemljišča vzdolž Ulice talcev v Mariboru.
Med Devovo arhitekturno zapuščino izstopa njegov načrt za cerkveno stavbo; med leti 1936 in 1938 je bil gradbeni nadzornik pri gradnji pravoslavne cerkve Nova Lazarica v Mariboru, ki jo je okupator kasneje porušil. Zanjo je naredil načrte kamnoseških detajlov, opreme, stopnišča in kupol.
Po drugi svetovni vojni je med drugim projektiral stanovanjsko naselje ob elektrarni Vuhred in več planinskih ter počitniških koč na Pohorju.