COF, Ivan

V Ljubljani je maturiral leta 1940. Nato se je vpisal v Vojno akademijo. Leta 1941 so ga Nemci odpeljali v ujetništvo, odkoder se je močno oslabljen vrnil v domovino šele junija 1945. Jeseni tega leta se je vpisal na Medicinsko fakulteto v Ljubljani, kjer je novembra 1951 diplomiral kot eden prvih, po vojni vpisanih medicincev. Obvezno prakso je opravil v bolnišnici v Novem mestu, nato pa se je nekaj časa izpopolnjeval v ginekologiji in porodništvu na kliniki v Ljubljani.

Julija 1953 je prišel v Kranj. Najprej je bil splošni zdravnik v različnih ambulantah. Novembra 1956 je bil imenovan za direktorja Zdravstvenega doma Kranj, kjer je ostal osem let. Izvajal je najnaprednejše organizacijske ukrepe na področju zdravstvene službe. Bil je pobudnik izgradnje novega zdravstvenega doma. Organiziral je osnovno zdravstveno varstvo, uvedel skoraj vse specialistične dejavnosti in bolnišnični oddelek. Skrbel je za preventivno, šolsko in športno-zdravniško dejavnost. Izvedel je dograditev nove zobne ambulante. Skrbel je za strokovno izpopolnjevanje vsega medicinskega kadra. Zaslužen je bil za izredno dobro organizirano zaščito mater in otrok. V času njegovega upravljanja je kranjski zdravstveni dom obiskalo veliko domačih in tujih strokovnih delegacij.

Med nekajmesečnim študijskim popotovanjem po zahodnih državah je nabral mnogo koristnih izkušenj, kar je popisal v posebni brošuri. Leta 1964 je bil pri Republiškem sekretariatu v Ljubljani imenovan za zdravnika svetovalca za organizacijo in financiranje zdravstvene službe. Čez eno leto se je vrnil v Kranj in nato do svoje smrti opravljal delo splošnega zdravnika v Cerkljah na Gorenjskem. Poleg redne službe je deloval še v drugih organizacijah. Bil je eden prvih organizatorjev Slovenskega zdravniškega društva v Kranju. Bil je tudi odličen športnik. Skupaj s svojo ženo, tudi zdravstveno delavko, je za posledicami prometne nesreče umrl v bolnišnici v Izoli.