COF, Ivan

Ivan Cof je bil nezakonski sin Terezije Cof iz Stražišča pri Kranju in Ivana Novaka iz Tacna pod Šmarno goro. Obiskoval je štirirazredno Deško in dekliško ljudsko šolo v Kranju in nato še štirirazredno Nižjo cesarsko – kraljevo realno gimnazijo, končal je tri razrede. Iz virov izvemo, da je bil pred letom 1881 dvakrat v Ameriki. Prvič je v Ameriko odpotoval še, ko je bil mlad fant, star okoli 12 let. Drugič se je iz Amerike vrnil na željo očeta Ivana, da bi prevzel njegovo obrt.

Oče Ivan je bil izdelovalec sodov. V Kranj se je priselil leta 1842. Hišo je leta 1881 podaril svojemu nezakonskemu sinu Ivanu Cofu, ki je bil po poklicu cesarsko-kraljevi merosodec. Za merjenje sodov je na dvorišču svoje hiše izkopal tri metre široko in okoli pet metrov globoko betonsko cisterno, vanjo se je stekala deževnica s strehe. Vodo je prečrpaval v dva več hektolitrov velika kovinska in vsaj tri metre visoka valja različnih premerov. Iz njih je pretočil vodo v sod in izmeril količino pretočene vode. Izmeril je koliko litrov drži sod in vžgal izmerjene litre v les soda. Bil pa je tudi lovec in preparator živali.

Leta 1883 se je poročil z Marijo, izhajala je iz ugledne Fockove družine iz Kranja. Imela sta šest otrok, preživeli so le trije, Ivan (Žan) (1883-1965), Bogomir (Mirko) (1888-1972) in Albina (Zora) (1895-1971). Uspešni so bili na različnih področjih, sin Ivan je bil višji poštni nadzornik, Bogomir je bil uradnik podjetja Semperit, hčerka Albina pa je bila lastnica modnega salona v Kranju.

Dejaven je bil v različnih društvih. Sodeloval je pri gledaliških prireditvah, v čitalnici in kranjskem bralnem društvu. Bil je med ustanovitelji gasilskega društva v Kranju. Zanimalo ga je prirodoznanstvo, po vsej Gorenjski so ga poznali, kot zbiratelja prirodoslovnih znamenitosti in kot prvega gorenjskega preparatorja.

V Kranju je poznan, kot ustanovitelj Cofišča, ki je delovalo na Šmarjetni gori od 18. avgusta leta 1895. Vrh Šmarjetne gore je dobil v posest 28. oktobra 1893. Njegov lastnik je bil med leti 1896 in 1919, zanj je plačal takratnih 100 goldinarjev. Zemljišče je obsegalo gozd, travnik in pašnik. Ivan je dodobra preuredil zemljišče, posekal drevje, zravnal vrh, izkopal vodnjak, posadil lipe in postavil leseno gostišče, ki se je po njem imenovalo Cofišče. Svoja vrata je prvič odprlo leta 1895. Najemnik Cofišča je postal Sirc, trgovec iz Kranja. Po požaru gostišča leta 1899 je Cof zgradil večje gostišče iz kamna in opeke. Gostišče je imelo velika okna, ki so omogočala prelep razgled. Za vstop na Cofišče je bilo potrebno plačati štirideset helerjev. Kasneje so se lastniki menjavali in gostišče je vmes spremenilo svojo podobo. Šmarjetna gora pa je vse do današnjih dni ostala pomembna razgledna in rekreacijska točka mesta Kranj.

Ob njegovi smrti je izšel nekrolog v časopisu Jutro (izhajal je med letom 1820 in 1945). Oba z ženo sta pokopana na kranjskem pokopališču.