Rodil se je očetu Francu, delavcu in kmetu in materi Antoniji Štrosar. Obiskoval je dva razreda italijanske osnovne šole, potem dve leti do konca vojne ni bilo pouka. Na Predmeji je končal 6. razred, nižjo gimnazijo v Ajdovščini in učiteljišče v Tolminu. Po končanem učiteljišču je bil učitelj na več osnovnih šolah v domači občini (Gaberje, Col, Podkraj). V Zadru in Skopju pa je odslužil vojaški rok. Leta 1960 si je ustvaril družino.
V letih 1962−1967 je študiral sociologijo in filozofijo na univerzi v Ljubljani. Vmes se je prehodno zaposlil na Občinskem odboru SZDL v Ajdovščini z namenom, da bo izvajal sociološke raziskave za občino. Vendar takrat za to ni bilo pogojev. Po končanem študiju je bil dve leti profesor in ravnatelj Gimnazije Ajdovščina. Od leta 1969 živi v Kopru. Bil je profesor na Gimnaziji Koper, vodja zaposlovanja in direktor Skupnosti za zaposlovanje Koper, ravnatelj Srednje ekonomske in administrativne šole Koper, analitik za področje družbenih dejavnosti in član izvršnega sveta Skupnosti obalnih občin Koper, odgovoren za usklajevanje razvoja družbenih dejavnosti na Obali, še posebej za razvoj visokega šolstva v slovenski Istri.
Ob osnovnih zaposlitvah je imel različne funkcije: bil je glavni urednik revije Obala, predsednik društva kadrovskih delavcev Obale in predsednik društva sociologov in politologov Obale.
Za svoje delo je dobil leta 1979 nagrado Red dela s srebrnim vencem za delo v Skupnosti obalnih občin, leta 1993 priznanje Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za prispevek k razvoju Pedagoške fakultete v Kopru in leta 2005 priznanje za razvoj mladinskega raziskovanja.
Objavljal je v Naših razgledih, Delu, Fontani, Primorskih srečanjih, Primorskih novicah, Primorskem dnevniku, Primorskem rodoljubu in v krajevnem glasilu Gora.
V zadnjem obdobju se je posvetil literarnemu ustvarjanju. Nastale so štiri knjige leposlovne proze: romana Večer pri Maticavih in Čas ob zori in zbirki novel Po dnevu noč in Na obodih spirale. Njegove pripovedi so ubesedene s svojevrstno zapisano tehniko notranjega monologa in v opazno primorsko obarvani knjižni slovenščini.
V zavest slovenskega obmorja se je vpisal s pedagoško dejavnostjo, s sociološkimi raziskavami in članki in z analitičnim delom za področje družbenih dejavnosti. Pomemben je njegov prispevek k ustanavljanju visokošolskih organizacij v Slovenski Istri.
Večer pri Maticavih: pripovedávanja z Dola, 2002
Čas ob zori: leta petdeseta, 2006
Po dnevu noč: drugi pa grejo naprej, 2011
Na obodih spirale: ob iskanju poti, 2019
Red dela s srebrnim vencem za delo v Skupnosti obalnih občin, 1979
Priznanje Pedagoške fakultete Univerze v Ljubljani za prispevek k razvoju Pedagoške fakultete v Kopru, 1993
Priznanje za razvoj mladinskega raziskovanja, 2005
Fatur, S. Aldo Černigoj. (tipkopis). Sporočilo za: Knjižnico Koper. 22. 1. 2019 (citirano 8. 1. 2021). Osebno sporočilo.
Gregorič, M. Ljudje mojega časa. Trst: Mladika, 2005.
Černigoj, A. RE: Prošnja za pregled gradiva. (elektronska pošta). Sporočilo za: Knjižnico Koper 24. 12. 2020 (citirano 8. 1. 2021). Osebno sporočilo.