ČERIN, Bogo

Mojster umetniške fotografije Bogo Čerin se je začel s fotografijo resneje ukvarjati kot dijak mariborske Srednje tehniške šole in se na začetku svoje fotografske poti zapisal dokumentarni fotografiji. Najprej je sodeloval s študentskim listom Katedra, kasneje pa je svojo fotoreportersko pot nadaljeval pri Večeru in v mariborskem dopisništvu Dela, kjer je bil zaposlen več kot 20 let. V tem obdobju je s pomočjo reporterske fotografije postal dragocen kronist svojega časa in s fotoaparatom dokumentiral številna dogajanja v rodnem mestu ter širše. V zgodovino umetniške fotografije se je najmočneje zapisal z akt fotografijo, s katero se je pričel ukvarjati konec 60. let prejšnjega stoletja in se ji intenzivneje posvetil v naslednjih desetletjih. Sprva je ustvarjal v črno-beli tehniki, v sredini 70. let pa je prešel na barvno fotografijo, kateri je ostal zvest vse do konca.
Barvno tehniko je najprej povezal s potrošniško podobo ženskega akta, ki jo je bilo moč zaslediti v revijah, ki so svoje naslovnice posvetile privlačnim dekletom. Svoje fotografije je objavljal v revijah Teleks, Jana in Kaj ter z njimi požel prve večje odzive javnosti. Naklonjenost do potrošniške podobe je v 90. opustil in jo nadomestil s studijsko postavitvijo. Modelom je dodal najrazličnejše rekvizite in tako ustvaril nekaj svojih najznamenitejših fotografij. Izstopajo fotografije golega telesa ovitega v tkanino, dela, ki prikazujejo žensko telo pod vodno gladino in fotografije, ki se zaradi prisotnosti maske in ostalih rekvizitov spogledujejo z japonsko kulturo. Do bistvenih sprememb v njegovem ustvarjalnem procesu je prišlo po letu 2000, ko je pričel sodelovati samo z enim modelom, kar je pripomoglo k nastanku bistveno bolj sproščenih intimnih podob.V več desetletij trajajoči profesionalni karieri je imel več kot 40 samostojnih in 60 skupinskih razstav, obenem pa je sodeloval na več kot 200 fotografskih natečajih.
Svoj pogled na fotografijo je širil z vrsto pedagoških in organizacijskih dejavnosti. Kot diplomirani profesor likovne pedagogike je med leti 1989 in 2006 na Pedagoški fakulteti v Mariboru predaval fotografsko oblikovanje in študentom vztrajno gradil zavest, da je fotografija enakovreden medij umetniškega izražanja. Za časnik Večer je pisal časopisne prispevke o fotografiji in o različnih fotografskih razstavah.
Bil je eden najvidnejših in najaktivnejših članov Fotokluba Maribor, kateremu je predsedoval kar dvakrat. Intenzivno si je prizadeval za ustanovitev Fotogalerije Stolp, ki še danes predstavlja osrednje fotografsko razstavišče v regiji, in bil med leti 1989 ter 1994 tudi njen vodja. Večkrat je bil član žirij na fotografskih salonih doma in v tujini, pod njegovim vodstvom pa je bilo izvedenih tudi več fotografskih delavnic. Kot mednarodno uveljavljen fotograf in pomemben protagonist na področju razvoja umetniške fotografije na Slovenskem je bil član umetniškega sveta Fotografske zveze Slovenije ter častni član številnih društev in fotografskih zvez. Med najpomembnejšimi je bilo njegovo članstvo v prestižnem Londonskem salonu fotografije, kamor so ga kot prvega slovenskega fotografa sprejeli leta 2000.
Dedinje Boga Čerina so njegovo osebno zapuščino, ki zajema obsežen izbor portretne, reporterske in umetniške fotografije, korpus dokumentarnega in rokopisnega gradiva ter fotoaparate in ostalo fotografsko opremo prepustile v varovanje Univerzitetni knjižnici Maribor in Muzeju narodne osvoboditve Maribor.