ČAR, Jože

Kot najmlajši sin rudarja Viktorja in gospodinje Pavle (Knap) je otroška leta s starejšo sestro Anko in bratom Petrom preživel v rudniškem bloku na »Ali« (Bruševše). Odraščali so pod težo zgodnjih povojnih let kot prva generacija v socializmu. Po materi je podedoval ljubezen do branja, po očetu pa kritičen odnos do družbe in aktualne politike.

Osnovno šolo, nižjo gimnazijo in gimnazijo je končal v Idriji, kjer je leta 1961 maturiral. Istega leta se je vpisal na oddelek za geologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani in diplomiral leta 1968. Pred zaključkom šolanja se je poročil, dobil hčerko Manico (leta 1971 še sina Aleša) in se takoj po diplomi, za katero je leta 1969 dobil univerzitetno Prešernovo nagrado, zaposlil.

Pri Rudniku živega srebra v Idriji je delal od leta 1968 do leta 1977, najprej kot geolog in vodja rudniške Geološke službe. S sodelavci Ladislavom Placerjem, Markom Cigaletom in Francijem Čadežem so ob vodenju Ivana Mlakarja, začetnika detajlnega kartiranja v idrijskem rudniku, razvijali metodo, ki je dajala prostorsko predstavo o orudenju in geoloških razmerah na etaži, v rudnih telesih in v rudišču. S sodelavcem Vladislavom Placerjem sta praktično operativne ugotovitve in neposredne geološke podatke dopolnila s teoretskimi premisleki, jih preverjala v praksi s sledilnimi deli in raziskovalnim vrtanjem. Za slovensko geologijo je to pomenilo rekonstrukcijo srednjetriasnega tektonskega sistema, v katerem je rudišče nastalo. Idrijsko rudišče sodi v strukturnem pogledu med najbolj zapletena rudišča na svetu. Anton Ramovš je njihove ugotovitve poimenoval Idrijska geološka šola.
Rezultat teh izsledkov je Čarjeva doktorska disertacija (1985) z naslovom »Razvoj srednjetriasnih sedimentov v idrijskem tektonskem jarku.«

Po obdobju v idrijskem rudniku se je leta 1977 zaposlil na IZRK ZRC SAZU v Postojni, najprej kot višji strokovni sodelavec, nato kot strokovni svetnik. Še naprej je razvijal nove metode geološkega kartiranja, detajlno kartiranje na kraških terenih. Med večje dosežke iz tega obdobja sodi odkritje Lijaka, njegove strukture in možnosti za zajem velikih količin pitne vode, ki bi lahko oskrbovala Vipavsko dolino, Goriško in Kras.

Leta 1980 je kot eden prvih slovenskih geologov prosto deloval na trgu. Pet let je, pod okriljem Razvojno projektivnega ateljeja v Idriji, raziskoval Notranjski kras, geomehaniko in zaščito voda in leta 1982 je nastal projekt »Hidrogeološke raziskave povodja Soče, Idrijce in Vipave.«
Leta 1985 se je, kot vodja rudniškega Raziskovalno – razvojnega sektorja, vrnil k Rudniku živega srebra Idrija. V letih 1988 do 1994 je vodil geološke raziskave v zvezi z zapiralnimi deli. Sodeloval je pri rekonstrukciji idrijskega srednjetriasnega tektonskega sistema, ter razvijal metodo podrobnega litostratigrafskega in strukturnega kartiranja kraških terenov.

V obdobju med leti 1972 do 1978 in 1983 do 1985 je tudi honorarno poučeval geologijo na srednji šoli Jurija Vege v Idriji. Leta 1988 je pričel, kot zunanji sodelavec, na Odseku za geologijo na FNT predavati Sedimentologijo. Leta 1994 so mu dodelili naziv izrednega profesorja. Predaval je na oddelku za geologijo, poleg Sedimentologije še Tektoniko. Kot diplomirani inženir geologije in doktor geoloških znanosti se je upokojil leta 1998. Do leta 2005 je na Odseku za geologijo na FNT honorarno predaval predmet Sedimentologija na dodiplomski stopnji in sedimentološke predmete na podiplomskem študiju. Vodil je tudi terenske vaje.

Poleg poučevanja in mentorstva na Univerzi je raziskoval strukturne, sedimentološke in stratigrafske probleme triasa na Idrijskem in Cerkljanskem ter terciarne plasti na Štajerskem. Preučeval je krasoslovna, hidrogeološka in strukturno-tektonska vprašanja severne Primorske in Notranjske. Sodeloval je na številnih domačih in mednarodnih geoloških, sedimentoloških in krasoslovnih posvetovanjih ter šolah. Pomembnejši so bili ciklusi predavanj v okviru stalnega izobraževanja za profesorje in učitelje v organizaciji Zavoda za šolstvo ter predavanja v okviru vsakoletne International Karstological School v Postojni.

Zanj značilen stvarno kritičen pogled na kulturne in družbeno politične probleme se je pokazal s tvornim, organizacijsko¬- tehničnem sodelovanjem pri idrijski reviji Kaplje, ki je izhajala od leta 1966 do leta 1972, se upirala ozkosti, zavrtosti, nerazumevanju sistema in s svojo vsebino idejno prehitevala svoj čas. Pomembno vlogo je odigral tudi pri reviji Idrijski razgledi. Njegovo prvo objavo najdemo leta 1959, od leta 1965 naprej je bil član uredniškega odbora in se zavzemal za njen obstoj, predvsem leta 1976, ko se je začela politična akcija za združevanje vseh primorskih revij pod skupnim naslovom. Leta 1986, ko so Idrijski razgledi ponovno izšli pod novim, pomlajenim odborom, je do leta 1990 prevzel glavno uredništvo.

V mladosti ga je zanimalo jamarstvo, dolga leta se je posvečal tudi zborovskemu petju. Peti je začel že v nižji gimnaziji pod vodstvom Ivana Rijavca, na fakulteti se je pridružil Primorskemu akademskemu zboru Vinko Vodopivec, nadaljeval pa je v Komornem zboru Zorko Prelovec v Idriji pod taktirko Alda Kumra.

Je avtor mnogih razprav, strokovnih in poljudnih člankov ter avtor številnih recenzij, ki so objavljene v strokovnem in poljudnem tisku. Po večletnem delu je bila leta 2009 natisnjena moderna geološka karta Idrijsko-cerkljanskega ozemlja in leto kasneje enciklopedični tolmač h karti. Nadaljuje s preučevanjem zgodovine idrijske geologije ter raziskovanjem strukturnih razmer na Cerkljanskem.