Kot tretji izmed petih otrok se je Milan Butina rodil očetu Antonu in materi Katarini. Oče, znan kočevski trgovec, je v začetku 20. stoletja zaradi gospodarske krize bankrotiral, zato se je družina okoli leta 1930 preselila v Moravo, na posestvo materinih staršev, kjer so imeli trgovino in gostilno, v Mošeniku blizu Morave pa tudi opekarno. Po končani osnovni šoli je obiskoval III. realno gimnazijo v Ljubljano. Z risanjem in slikanjem se je začel ukvarjati tik pred začetkom druge svetovne vojne, ko je v Kočevju v letih 1937–39 obiskoval zadnje letnike nižje realne gimnazije. V letih 1938–39 se je v tekstilni tovarni Hutter v Mariboru učil tkalskega poklica. V času roške ofenzive leta 1942 je bil skupaj z očetom in starejšim bratom odpeljan v internacijo ter po kapitulaciji Italije skupaj z ostalimi taboriščniki prepeljan v Zagreb, kjer se je spoznal z znamenitim hrvaškim slikarjem Jerolimom Mišejem.
Po vojni, leta 1947, je opravil sprejemne izpite na novo ustanovljeni Akademiji za upodabljajočo umetnost (AUU) v Ljubljani. Leta 1951 je diplomiral, 1979 magistriral ter 1982 doktoriral na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani. Z vstopom na akademijo se je popolnoma predal likovni umetnosti in likovnemu raziskovanju. Kot slikar in scenograf je bil 20 let zaposlen v Mestnem gledališču ljubljanskem. Poučeval je tudi na srednji šoli za oblikovanje, kasneje na Akademiji za likovno umetnost (ALU) in Oddelku za tekstilno tehnologijo Fakultete za naravoslovje in tehnologijo v Ljubljani. V letih 1972–74 je kot gostujoči profesor poučeval tudi na Akademiji za gledališče, radio in televizijo (AGRFT), Pedagoški akademiji, na oddelkih za arhitekturo in design Univerze v Ljubljani. Svojo pedagoško kariero je zaključil leta 1990 kot redni profesor ljubljanske univerze. Od leta 1995 do leta 1999 je bil tudi nosilec in izvajalec predmeta Likovna teorija na Šoli za risanje in slikanje/Arthouse-College of Visual Arts v Ljubljani.
Milan Butina velja za utemeljitelja likovne teorije v Sloveniji, prispeval je k izvirnim likovnoteoretskim odkritjem v svetovnem merilu. Kot scenograf in kostumograf je sodeloval z več slovenskimi gledališči in tudi s tedanjo Radiotelevizijo Ljubljana.
Kot slikar je bil mojster akvarela. Sprva je slikal tihožitja, kasneje predvsem pokrajine. Udeleževal se je likovnih kolonij in jih včasih tudi vodil. Redno je razstavljal doma in v tujini. Svojo prvo samostojno razstavo je imel leta 1970 v novoustanovljenem Likovnem salonu Kočevje na povabilo prijatelja, kiparja Staneta Jarma.
Objavil je številne članke, največ v revijah Sodobnost, Naši razgledi, Sinteza, Anthropos, Likovne besede, Likovna vzgoja, Gea. Je avtor več likovnoteoretskih del, učbenikov in drugih knjig s področja likovne vzgoje. Negova Mala likovna teorija je bila prevedena v italijanščino.
Knjige:
Elementi likovne prakse, Ljubljana, 1982, 1997 izšlo pod naslovom Prvine likovne prakse
Slikarsko mišljenje: od vizualnega k likovnemu, Ljubljana, 1984, 1995
O slikarstvu: likovnoteoretični spisi, Ljubljana, 1997
Uvod v likovno oblikovanje: priročnik za likovne šole, Ljubljana, 1997
Mala likovna teorija, Ljubljana, 2000, 2003
Likovna teorija: učbenik za likovno teorijo v vzgojno-izobraževalnem programu umetniška gimnazija – likovna smer, Ljubljana, 2004, 2007, 2011 (s soavtorji)
Teorija figurativa di Butina, Milano, 2008
Likovna dela:
Brez naslova (V študijski sobi; Moja študijska soba), olje na kartonu, 1951
Tihožitje z rdečo mizo, olje na lesonitu, 1955
Tihožitje s tremi limonami, olje na lesonitu, 1955
Tihožitje s torbico, olje na platnu, 1955
Tihožitje s čajnikom, olje na platnu, 1956
Portret igralke Duše Počkaj, olje na platnu, 1956
Tihožitje z ribami, olje na kartonu, 1958
Sora (Krajina), olje na platnu, 1975
Istrski bor, olje na lesonitu, 1988
Scenografska in kostumografska dela:
Scenska skica za predstavo Armand Salacroux: Življenje ni resno, gvaš na papirju, 1956
Scenska skica za predstavo Bertold Brecht: Gospod Puntilla in njegov hlapec Matti, flomaster na papirju, 1964
Scenska skica za predstavo Albert Camus: Nesporazum, kolorirana risba s flomastrom na papirju, 1966
Scenska skica za predstavo Peter Weiss: Pesem o luzitanskem strašilu, gvaš na papirju, 1968
Samostojne razstave:
Likovni salon Kočevje, Kočevje, 1970
Mladinsko razstavišče galerija Avla, Maribor, 1976
Delavski dom, Zagorje ob Savi, 1978
Foyer Mestnega gledališča ljubljanskega, Ljubljana, 1979
Galerija Idrija, Idrija, 1979
Puštalski grad, Škofja Loka, 1983
Foyer Mestnega gledališča ljubljanskega, Ljubljana, 1988
Barchessa Villa 25. Aprile, Milano, Italija, 1992
Galerija Društva slovenskih likovnih umetnikov, Ljubljana, 1994
Galerija Društva likovnih umetnikov Maribor, Maribor, 1995
Likovni salon, Celje, 1996
Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana, 1998
Groharjeva galerija, Škofja Loka, 1998
Galerija Nikolaja Pirnata, Idrija, 2005
Galerija Miklova hiša, Ribnica, 2006
Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, 2009
Galerija Vodnikova domačija, Ljubljana, 2013
Galerija Atrij, Tržič, 2016
Župančičeva nagrada, 1965 (za knjigo Slikarsko mišljenje)
Deklica s piščalko, 2019 (posthumno)
Butina, M. Milan Butina (1923-1999): monografska razstava. Koroška galerija likovnih umetnosti, Slovenj Gradec, december 2009 – februar 2010. Slovenj Gradec: Koroška galerija likovnih umetnosti, 2009, str 128.
Enciklopedija Slovenije: 1. knjiga: A-Ca. Ljubljana: Mladinska knjiga, 1987, str. 408.
Kdo je kdo za Slovence. Ljubljana: Založba FAGO, 1993, str. 27.
Likovna enciklopedija Jugoslavije: 1. zvezek: A-J. Zagreb: Jugoslavenski leksikografski zavod »Miroslav Krleža«, 1984, str. 212.
Novi slovenski bibliografski leksikon: 2. knjiga: Ble-But. Ljubljana: ZRC SAZU, 2018, str. 494 – 497.
Osebnosti: veliki slovenski biografski leksikon: 1. knjiga: A-L. Ljubljana: Mladinska knjiga, 2008, str. 123.
Ustni vir: Darja Butina, 2023.