BUTARA, Miha

Izhaja iz vojaške družine, zato so se v njegovi mladosti nekajkrat selili po Jugoslaviji. Končal je srednjo tehnično šolo cestnega prometa. Vojaško in vojno kariero je začel leta 1969 kot pitomac (gojenec) v Titogradu v Črni gori v šoli za rezervne oficirje prometne službe Jugoslovanske ljudske armade (v nadaljevanju JLA). Nato je stažiral na dolžnosti poveljnika učnega voda v Šolskem učnem prometnem centru v Slavonski Požegi. Po vrnitvi iz JLA je bil razporejen v rezervno sestavo ljubljanske Teritorialne obrambe, kjer je opravljal dolžnosti komandirja voda, komandirja čete, vodje operativnega tečaja za pehotne podčastnike in obveščevalnega oficirja v bataljonu. Od leta 1979 je bil v stalni sestavi Mestnega štaba Teritorialne obrambe Ljubljana na dolžnostih načelnika za organizacijsko mobilizacijske in kadrovske zadeve, nato načelnika obveščevalne službe ter pomočnika za domovinske zadeve.

V času  uspešnega delovanja Manevrske strukture narodne zaščite leta 1990 je bil načelnik MSNZ za pokrajino Ljubljana mesto in istočasno namestnik načelnika MSNZ Republike Slovenije. Z odločbo Predsedstva Republike Slovenije je bil 4. oktobra 1990 imenovan za poveljnika novo oblikovane Teritorialne obrambe ljubljanske pokrajine (5. PŠTO) in vodil ključne obrambne priprave v pokrajini. Leta 1988 je postal major, tik pred vojno pa še podpolkovnik.

V osamosvojitveni vojni Slovenije leta 1991 so ljubljanski teritorialci pod njegovim vodstvom izvedli uspešne bojne akcije, kot so boj v Trzinu, zavzetje centra za elektronsko izvidovanje na Rožniku ter blokada vojašnic JLA na območju pokrajine. 30. junija 1991 je bil premeščen v Republiško koordinacijsko skupino, kjer je opravljal dolžnosti pomočnika načelnika RŠTO za domovinske zadeve in kasneje načelnika prometne službe. Leta 1993 je napredoval v polkovnika Teritorialne obrambe Republike Slovenije in bil izvoljen za predsednika Zveze slovenskih častnikov. To dolžnost je uspešno opravljal do upokojitve leta 2010.

Je častni predsednik Zveze slovenskih častnikov, častni član Nacionalne garde Kolorada Združenih držav Amerike ter častni krajan Krajevne skupnosti Podbočje. Je dolgoletni predsednik organizacijskega odbora spominskega tekmovanja »Partizanske smučine Cerkno – 45« ter organizacijskega odbora »Planina, spomin, opomin – 1942–1991«.

Je nosilec visokega državnega odlikovanja srebrni častni znak svobode Republike Slovenije. Prejel ga je za izjemne zasluge pri uveljavljanju in obrambi samostojnosti in suverenosti Republike Slovenije.