Po končani osnovni šoli v Vipavi je šolanje nadaljeval na Drugi državni gimnaziji v Ljubljani. Leta 1898 je bil sprejet v Alojzijevišče. Pokazal je veliko veselja do glasbe in se učil igrati na harmoniko in klavir. Po končanem bogoslovju je bil leta 1908 posvečen v duhovnika. Najprej je ostal za nekaj časa kaplan v Vipavi, nakar je postal prefekt v Zavodu sv. Stanislava v Ljubljani. Po vrnitvi z romanja v Rim se je odločil, da vstopi v Družbo Jezusovo in bil leta 1909 sprejet v noviciat v Št. Andražu na Koroškem. Nadaljeval je s študijem filozofije v Požunu in v šolskem letu 1912/13 postal prefekt in profesor v Travniku v Bosni, naslednje leto pa v bogoslovju v Innsbrucku v Avstriji. Na začetku prve svetovne vojne so ga poslali na misijon v Ljubljano; misijonsko dejavnost je opravljal po raznih krajih Slovenije, med vojno pa tudi kot vojaški kurat na različnih balkanskih bojiščih. Sredi dvajsetih let je bil imenovan za duhovnega pomočnika škofu Gnidovcu v Skopju, kjer je skrbel za katoliške vernike širom po Makedoniji. Zaradi slabega zdravja se je v začetku tridesetih let vrnil v Slovenijo in nadaljeval svoje delo po slovenskih župnijah ob času misijona. Tako ga srečamo tudi v Logatcu, pa v Podkraju, Budanjah, Vipavi, Št. Vidu. Zadnja leta je preživel v Mariboru. Napisal je življenjepise mnogih svojih sobratov, pa tudi avtobiografijo. V Mariboru je tudi pokopan.
Duhovniki iz Vipave. Vipava, 2018, str. 10–13.