Po končani osnovni šoli se je zaposlil kot gradbeni delavec. Leta 1942 je bil italijanski vojak v Afriki, leto za tem je zbežal v angleško vojsko, od tam pa so ga poslali v jugoslovansko vojsko. 1944. leta je prišel s prekomorsko brigado v Beograd, kjer mu je slikar Djorde Andrejević-Kun pomagal, da je bil sprejet na Akademijo za upodabljajoče umetnosti. Tu je študiral do leta 1946, ko je bil demobiliziran. Študij je končal na Akdemiji za likovno umetnost in oblikovanje v Ljubljani. Leta 1949 se je kot likovni pedagog zaposlil na postojnski gimnaziji, kjer je ostal dve leti. Od leta 1951 do 1974 je poučeval na učiteljišču ter kasneje na gimnaziji v Tolminu.
Slikarske sposobnosti je kazal že v osnovni šoli. Risal je predvsem realistične krajinske motive in portrete. V Tolminu je priredil dve razstavi: 1954. in 1962. leta. Ustvaril je nekaj scenskih osnutkov za Tolminsko in druga amaterska gledališča, opremil Gregorčičeve izbrane pesmi (1953) in Tolminski zbornik iz leta 1956 ter zasnoval osnutek za spomenik NOB na Koritnici.
Prejel je priznanje OF, medaljo za zasluge za narod, medaljo za hrabrost in red dela III. stopnje (priznanje SFRJ s srebrnim vencem).
J. Dolenc: Življenje in delo akademskega slikarja profesorja Ljuba Brovča, Tolminski zbornik (1975), str. 411-418
J. Vetrih: L’attivita artistica nella seconda meta del Novecento, Cultura slovena nel Goriziano (2005), str. 165-192
M. Vuk, M. Grego: Tolminski slikarji 20. stoletja, Tolmin 2001
Primorski slovenski biografski leksikon, snopič 3, Gorica 1976, str. 143
S. Gaberšček, J. Hudeček: Ljubo Brovč: 1919-1974, Kanal, Tolmin 2002J. Kavčič: Ljubo Brovč: slovenski akademski slikar: poklon svojemu času, sočloveku in Tolminski, Tolmin: samozal. M. Brovč, 2014